Kot je na novinarski konferenci ministrstva za zdravje zatrdila Mojškrčeva, zdravstveni inšpektorji vse prijave obravnavajo prioritetno v skladu s svojo pristojnostjo, inšpekcijski postopki pa so še v teku. Prijavo zdravstvenemu inšpektoratu se lahko poda po telefonu, po elektronski pošti ali prek obrazca, ki je dostopen na spletni strani inšpektorata, je pojasnila.
Poleg obravnave prijav pa je inšpektorat v tem tednu po njenih besedah aktivno začel izvajati nadzore pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Pri tem preverjajo spoštovanje določil zakona o zdravniški službi, ki določa opravljanje zdravniške službe v času stavke, ter zakona o pacientovih pravicah, ki predpisuje zagotavljanje obveznih oblik naročanja.
Kot je pojasnila, bodo zdravstveni inšpektorji preverjali določbe zakona o zdravniški službi, ki govorijo o tem, da je zdravnik v času stavke dolžan izvajati tiste zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. Zakon tudi določa, da je poleg navedenega zdravnik v času stavke dolžan opravljati tudi vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter za bolnike, starejše od 65 let, vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom ter ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.
V okviru spoštovanja določb zakona o pacientovih pravicah pa inšpektorji po njenih besedah preverjajo zagotavljanje oblik naročanja, ki obsegajo elektronsko in telefonsko naročanje, osebno naročanje v ordinaciji ter po pošti.
"V primeru ugotovljenih nepravilnosti bodo inšpektorji ukrepali takoj z izdajo ureditvene odločbe na zapisnik, s katero bo zavezancem odrejena odprava nepravilnosti. V primeru, da zavezanec v z odločbo postavljenem roku ne bo vzpostavil zakonitega stanja, pa je nato možen izrek globe," je pojasnila.
V primeru, da izvajalec zdravstvene dejavnosti ne zagotovi vseh oblik naročanja, je za pravne osebe določena globa v višini od 400 do 4100 evrov, za samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo zdravstveno dejavnost, je določena globa v višini od 400 do 2100 evrov, za odgovorne osebe pravne osebe in odgovorne osebe samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, pa v višini od 100 do 1000 evrov.
Na vprašanje, ali so bili med prijavljenimi tudi primeri, ko bi zdravniki odrekli termin osebi, ki sodi v skupino tistih, ki jim morajo zdravniki po zakonu zagotavljati zdravstvene storitve tudi v času stavke, je odgovorila, da imajo prijave z različno vsebino, podrobnosti pa ni razkrila. "Postopki so v teku," je poudarila. Pojasnila je tudi, da so primere, ko zdravniki bolnikom niso zaključili bolniškega staleža, do sedaj odstopali Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za naprej pa se bodo še dogovarjali.
V. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar je ob tem ocenila, da je glede na število zdravstvenih obravnav in število bolnikov, ki v teh tednih dostopajo do zdravstvenih ustanov, število pritožb relativno nizko. To po njenih besedah pomeni, da "kljub stavki zaenkrat naš javni zdravstveni sistem še zadovoljivo deluje, tudi seveda na račun številnih zdravnikov in zdravnic, ki vendarle vedno in v vsakem primeru na prvo mesto postavljajo bolnika in vlagajo trud v to, da sistem deluje in da bolniki dobijo vse storitve".
Mojškrčeva se je med drugim dotaknila tudi lani opravljenih nadzorov nad načini naročanja, pri čemer so se zaradi velikega števila neskladnosti odločili za ponovni nadzor. "En del teh nadzorov je bil že opravljen, zdaj je prioriteta ta nadzor v zvezi s stavko, potem pa se seveda nadaljuje tudi ponovno preverjanje načinov naročanja," je dejala.
Glede glob, ki jih izrekajo, je dejala, da lahko izrekajo le tiste, ki so predpisane v zakonodaji. Na vprašanje, koliko so učinkoviti ti ukrepi in ali bi bile potrebne višje globe, pa je odgovorila, da tovrstnih rezultatov nima.
Humarjeva je dodala, da se z reševanjem teh težav ukvarjajo. "Samo kaznovanje in višanje glob ni edina možna pot oziroma se je tudi na drugih področjih izkazalo, da ni edino učinkovito, tako da tu bo potrebnih več ukrepov. O tem se razmišlja, se jih pripravlja, ampak to ni nekaj, kar bi lahko reševali zdaj, v času, ko imamo stavko. Zdaj so druge prioritete, za katere moramo skrbeti, ti sistemski ukrepi se bodo pa izvajali po temeljitih razmislekih in seveda pogovorih z vsemi deležniki v zdravstvu," je zatrdila.
Zaradi zdravniške stavke pritožbe prejemajo tudi zastopniki pacientovih pravic in v Zvezi organizacij pacientov Slovenije. Zastopnica pacientovih pravic v Ljubljani Duša Hlade Zore je poudarila, da imajo pacienti težave predvsem, ker ne dobijo bolniškega lista. "Strah jih je, kako bo v zvezi z bolniškimi listi ukrepal delodajalec, lahko pride do izgube službe," je opozorila.
Prav tako se pacienti po njenih besedah pritožujejo zaradi odpovedi pregledov in operacij. "Nikoli ne moremo reči, da če se odloži pregled za mesec ali dva ali 14 dni, čeprav je to pravica, da ne bo prišlo do posledic," je opozorila ter izpostavila onkološke bolnike in bolnike, ki čakajo na operacijo na srcu. Poudarila je, da je stavka zdravnikov legitimna pravica, ne strinja pa se z ukrepi, ki jih zdravniki sprejemajo za dosego svojega cilja, kot je denimo nepisanje bolniških listov.
Zastopnik pacientovih pravic v Ljubljani Marjan Sušelj pacientom svetuje, naj se v primeru težav najprej obrnejo na vodstvo zdravstvene ustanove. Pacienti so namreč zaradi odpovedi terminov v stiskah, je opozoril.
V zvezi pacientov po besedah njenega podpredsednika Francija Gerbca menijo, da "napis stavka na vratih ni dovolj", pač pa bi moral zdravnik oceniti pacientovo zdravstveno stanje in nato sprejeti odločitev. Zato bi moral zdravniški sindikat Fides objaviti navodila, ki jih je dal stavkajočim zdravnikom, je poudaril.
Na poslabšano dostopnost do zdravstvenega sistema zaradi stavke Fidesa so opozorili tudi v poslanski skupini SD. Na ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel so naslovili pobudo, naj nemudoma preveri, ali med stavko res prihaja do preusmerjanja pacientov v zasebne prakse zdravnikov, naj stori vse, da bo stavka zdravnikov potekala zakonito in brez ogrožanja zdravja in pravic pacientov. ter naj zahteva polno kazensko in odškodninsko odgovornost posameznikov in organizacij, "ki za svoje cilje ogrožajo zdravje in življenje bolnikov", če se sumi zlorab potrdijo.
