Ker se je po uveljavitvi zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 v začetku septembra pokazala potreba po dodatnih ukrepih, je vlada v novelo zapisala ukrepe, ki so usmerjeni predvsem v reševanje stisk prebivalcev prizadetih območij. DZ jo je potrdil 10. novembra.
Po njej bodo lastniki v poplavah in plazovih poškodovanih ali uničenih stanovanjih prejeli predplačilo v višini 20 odstotkov prijavljene škode. Pogoj je, da je prijavljena škoda višja od 6000 evrov, da je imela v stanovanju prebivališče 31. julija vsaj ena oseba ter da objekt ni predviden za rušenje. Predplačila bo izvedla Finančna uprava RS.
Odstranitev objektov
Za stanovanjske objekte, ki so ogroženi zaradi poplav in plazov, je predvidena odstranitev. Osnutek sklepa s seznamom objektov za odstranitev bo pripravila vladna služba za obnovo. V skladu z novelo bo lastnikom teh objektov država zagotovila enakovredno nepremičnino, lahko pa se bodo odločili za izplačilo denarne odškodnine.
Nadomestilo stroškov bivanja
Novela poleg tega dopolnjuje institut krizne namestitve posameznikov, to so predvsem starejši in tisti, ki potrebujejo posebno pomoč in nego. V skladu z dosedanjim zakonom lahko krizna namestitev traja 21 dni, z uveljavitvijo novele se ta lahko podaljša še za enkrat toliko.
Tistim, ki so se pred poplavami in plazovi zatekli k znancem in sorodnikom, novela zakona daje pravico do nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti. Višina nadomestila je določena v pavšalnem znesku in je odvisna od velikosti gospodinjstva.
Predvidene so tudi rešitve za ravnanje z onesnaženo zemljino. Odstranitev bo financirala država, izvedena pa mora biti najpozneje do 1. julija 2024.
Obvezni solidarnostni prispevek
Novela iz zakona črta obvezni solidarnostni prispevek, s katerim naj bi za obnovo po poplavah zbrali 160 milijonov evrov. Namesto tega vlada kot enega od virov financiranja obnove načrtuje zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke za prihodnjih pet let.
Novela pa ohranja možnost solidarnostne delovne sobote. To lahko delodajalec izvede v dogovoru z zastopniki zaposlenih, tako zbrana sredstva pa se bodo stekala v sklad za obnovo Slovenije. Novela določa, da se od plače delavca za opravljeno delo na ta dan ne plača dohodnine in prispevkov za socialno varnost.
Med preostalimi rešitvami so še financiranje prevoza donirane krme, sofinanciranje kritja dodatnih stroškov izvajalcem socialnovarstvenih storitev, metodologija določanja cen za nadomestne gradnje v okviru javnih naročil ter povrnitev škode društvom in ustanovam.
