Ker poleg pušk po novem skrbi tudi za koruzo, smo se pogovarjali tudi o stanju na kmetijskem ministrstvu, ki po njegovih besedah ni ravno dobro. Komentiral je tudi aktualno dogajanje v stranki in koaliciji, ali je Gibanje Svoboda res prevzela nekdanja LMŠ, ki jo je sam vodil. Zaupal pa nam je tudi, kaj bo počel, če ne bo več politik.
Ali po javnem razpisu za resničnostni šov Vojak v akciji, za katerega ste dobili ponudbo za dva milijon evrov, še uživate podporo predsednika vlade Roberta Goloba?
Kolikor vem, da.
Po mojih informacijah premier pričakuje, da boste razpis razveljavili oziroma da ne boste sklenili pogodbe. Ali mu boste prisluhnili?
Ravno pred najinim pogovorom sem podpisal odločitev, da kot naročnik zavrnemo vse ponudbe, saj smo dobili le eno dopustno ponudbo oziroma je na koncu postopka za oddajo tega javnega naročila ostal le en ponudnik, ki bi bil sposoben to naročilo izpolniti. Ministrstvo je ugotovilo, da bo cilj, ki ga hoče doseči z izvedbo javnega naročila, doseglo s spremenjeno dokumentacijo glede oddaje javnega naročila, ki bo omogočala večjo konkurenčnost. V ponovljenem javnem naročilu bomo zmanjšali število zahtevanih referenčnih dokazil, s katerimi ponudnik izkazuje produkcije s podobnim obsegom in vrsto primerljive serije, kot jih naročnik zahteva z razpisno dokumentacijo, s treh na dve. Prav tako bomo podaljšali predvideni čas za izvedbo storitve za vsaj šest mesecev, posledično pa se bo podaljšal tudi rok za realizacijo posameznih faz javnega naročila. Prav tako bomo v ponovljenem javnem naročilu podaljšali še rok za prejem ponudb na 45 dni od datuma, ko bo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu. Ob spremenjenih pogojih javnega naročila pričakujemo, da bo ponovljeno javno naročilo zagotovilo večjo konkurenčnost in da bomo posledično prejeli več ponudb, med katerimi bomo lahko izbrali najboljšega ponudnika.
Se vam ne zdi, da je številka dva milijona evrov precej visoka glede na razmere, ko se moramo ob inflaciji soočati še z odpravo posledic poplav?
Saj ni vprašanje, kaj se meni zdi. Vprašanje je, ali in za koliko denarja se lahko taka zadeva naredi. Predvsem želimo za denar, ki bi ga v tak projekt vložili, imeti dobro gledanost in posledično večje zanimanje za vojaške poklice ter dovolj novih zaposlitev v Slovenski vojski, kar pomeni 450 novih zaposlitev vsako leto v naslednjih petih letih, če želimo slediti veljavnemu kadrovskemu načrtu, ki predvideva okrog 7000 pripadnikov stalne sestave. Ne želimo ponavljati bolj ali manj neuspešnih rešitev iz preteklosti, ko je šlo pri posameznih projektih tudi več kot milijon evrov raznim agencijam, pa kakšnega velikega vtisa v javnosti tiste kampanje niso naredile, zato tudi kaj veliko novih vojakov na ta račun ni bilo zaposlenih. Pri projektu produkcije serije resničnostnih oddaj smo želeli, da se predvaja na takem mediju, ki ima visoko gledanost, zlasti v starostni skupini od 16 do 30 let. Če je gledanost taka, kot jo pričakujemo, potem to ni visok znesek, če pa se gremo projekte, kot smo se jih šli v preteklosti, potem je tudi sto evrov preveč.
Ali osebno poznate ponudnika Luko Zorenča oziroma ali ga pozna državni sekretar Damir Črnčec, kot vam očitajo v NSI?
Ne.
Zakaj se niste za izvedbo resničnostnega šova dogovarjali kar s televizijami neposredno?
Razpis je bil odprt od 31. avgusta do 5. oktobra, tako da je na portalu javnih naročil visel več kot mesec dni. Vsakdo se je lahko prijavil. Isto velja tudi za televizije. Če se niso prijavile, naj se vprašajo, zakaj se niso.
Že nekaj let je znano, da ima Slovenska vojska težave s pridobivanjem novega kadra. Koliko vojakov imamo in koliko nam jih primanjkuje?
Trenutno imamo približno 6200 pripadnikov stalne sestave. Dejstvo je, da Slovenska vojska zaradi upokojevanja in redne fluktuacije kadra po strokovnih ocenah za redno obnavljanje na letni ravni potrebuje vsaj 300 zaposlitev. Skupno število stalne sestave Slovenske vojske je po veljavnem kadrovskem načrtu vlade približno 7000 pripadnikov, kot sem prej omenil pa je danes v stalni sestavi Slovenske vojske 6200 pripadnikov, to pomeni, da bi morali v naslednjih petih letih poleg rednega kadrovskega obnavljanja zaposliti na leto še 150 pripadnikov, kar pomeni skupaj 450 zaposlitev na leto, da bi dosegli skupno število približno 7000 pripadnikov stalne sestave. V tem letu dni smo sprejeli precej ukrepov oziroma sprememb na področju pridobivanja kadra, in to že daje sadove, saj smo s 245 novimi zaposlitvami že do sedaj presegli število novih zaposlitev v celem lanskem letu, ko smo zaposlili le 186 novih pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske.
Spomniva se spremembe zakona o službi v Slovenski vojski, s katerim smo omogočili zaposlitev ljudem, ki nimajo dokončane srednje šole, to bodo lahko dokončali med služenjem oziroma zaposlitvijo v Slovenski vojski. Do danes smo zaposlili že 26 pripadnikov, ki so izkoristili to možnost. Spremenili smo tudi sistem zdravniških pregledov, ki se sedaj lahko opravijo po vsej Sloveniji pri 11 izvajalcih in še v Vojaški zdravstveni enoti v Ljubljani. Prej je trajalo štiri do pet mesecev, da se je lahko posameznika zaposlilo v treh do štirih tednih, in ta čas še skrajšujemo. Prav tako smo povečali število udeležencev letnih taborov za mlade in študente s sto za posamezni tabor na 700 ljudi, koliko se jih je lahko udeležilo letos. Vse to pripomore k zaposlitvi v Slovenski vojski v stalni sestavi bodisi v pogodbeni rezervi, ki se je v zadnjem času precej povečala, bodisi k odločitvi za prostovoljno služenje vojaškega roka. Torej vsi ti ukrepi že dajejo sadove.
Verjetno bi se mladi za poklic vojaka raje odločili, če bi bili za to bolje plačani.
To je mantra, ki jo poslušamo ves čas, vendar je dejstvo, da osnovna plača ni med najnižjimi in vsi vojaki imajo še dodatke, zato plače niso slabe. Tudi po raziskavah plača ni osnovni motiv za zaposlitev v Slovenski vojski, pač pa gre za nove izzive, delo s sodobnimi oborožitvenimi sistemi in medsebojne odnose v kolektivu. Je pa dejstvo, da v celotni javni upravi, kadar gre gospodarstvu dobro, težko zaposlujemo nove kadre, primanjkuje nam denimo računalnikarjev, vzdrževalcev, operaterjev v klicnih centrih, manjka nam še več drugih poklicev. V javni upravi smo tudi ministri, predsednik vlade, predsednica republike in tako naprej, že naše plače so neprimerljive s plačami v državnih podjetjih. Denimo v Darsu ima predsednik uprave okrog 11.000 evrov bruto plače, medtem ko je plača predsednice republike ali predsednika vlade okoli 6000 evrov bruto, da ne omenjam županskih plač. Zato plače v javni upravi niso konkurenčne gospodarstvu.
Podobno velja tudi za vojsko. Ob tem je treba dodati še investicije, nakupe nove, moderne opreme, ki je prav tako zelo pomembna za zaposlovanje. Če bi gasilska društva še danes imela stare Tamove tovornjake brez vode in gumijaste škornje, se tudi mladi verjetno ne bi odločali vstopati v gasilske vrste ali vsaj bistveno manj. V vojski potrebujemo vse poklice, od kuharjev, logistikov, skladiščnikov do strokovnjakov z najsodobnejšimi znanji, ki lahko upravljajo brezpilotne letalnike ali druge sodobne sofisticirane sisteme. Pri določenih poklicih je dovolj srednješolska izobrazba, pri drugih pa ni potrebna fizična kondicija, ampak visoka izobrazba. Slovenska vojska je odprta za vse. To smo želeli prikazati v seriji oddaj, ki so jo zbanalizirali na neki resničnostni šov. Toda naš namen je bil, da bi vsi, ki bi oddajo gledali, ali pa vsaj večina njih, ugotovili, da so prikazani vojaški poklici lahko izredno zanimivi za mlade, hkrati bi lahko širši javnosti prikazali vojaški vsakdan, način usposabljanja, pridobivanja vedno novih znanj tako za obrambo države kot tudi za pomoč sodržavljanom ob naravnih in drugih nesrečah.
Po odpovedi pogodbe za oklepnike boxer se za nakup novih osemkolesnikov dogovarjate po sistemu država državi s Finsko, Poljsko, Romunijo in Italijo. Kako daleč ste z nakupom?
Če primerjamo odpoved oklepnikov, ki nas je stala dobre 4 milijonov evrov, je to za dve seriji takih oddaj, pa še bi ostalo. Te stroške bomo plačali zgolj zaradi tega, ker je nekdo trmoglavil in ni upošteval poziva bodočega predsednika vlade, naj pogodbe ne podpiše. V tem primeru res gre za nesmotrno porabo davkoplačevalska sredstva, gre za stran vržen denar. Grozil nam je bistveno večji znesek, če ga ne bi zelo zmanjšali. Kar zadeva nove pogodbe, pa postopki še potekajo. Vse te stvari pač ne gredo hitro, sam pa zaradi orožarskih poslov ne želim hoditi po sodiščih do konca življenja, zato želim, da so vsi postopki izpeljani zakonito, transparentno in brez posrednikov. Zato si želimo, da je vse tako, kot je treba, da so vsi certifikati, da so vsi parametri ustrezni in da gre za nakup vlada vladi oziroma država državi brez posrednikov, kot se je dogajalo v preteklosti. Če želiš izpeljati vse tako, kot je treba, potem te zadeve pač trajajo, in tega postopka ta hip še ne morem komentirati.
Ne morete reči, da jih bomo dobili do konca tega mandata?
Težko v tem trenutku karkoli dodatno napovedujem.
Koliko bomo privarčevali z odločitvijo za druge oklepnike? V zvezi z boxerji ste povedali, da je celotni projekt zajemal 136 in ne 45 osemkolesnikov, kot jih je bilo naročenih. Vi jih zdaj kupujete 106, predvideni strošek pa je 695 milijonov evrov.
Tako nekako pravijo številke. Še enkrat povem, da 45 vozil za gradnjo bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona, o katerih so govorili, ne pomeni nič. To je vratno krilo brez podboja, za vrata potrebujemo oboje, da lahko vstopamo in izstopamo. Za projekt boxer bi potrebovali 136 vozil, mi smo to številko zmanjšali in s tem številom bomo istočasno zgradili tako srednjo bataljonsko bojno skupino kot tudi izvidniški bataljon in s tem izpolnili dane zaveze. Vsekakor bo zadeva cenejša, kot bi bili boxerji, nenazadnje je bil tudi sklep vlade, da mora biti prihranek najmanj 400 milijonov in temu tudi sledimo. Govorimo o prihranku na celoto. Primerjava s 45 vozili boxer, kot se je s strani NSI neuspešno poskušalo prikazovati, češ mi smo dali nekaj manj kot 400 milijonov, oni pa 680 in od kod je zdaj prihranek, ni ustrezna, saj 45 vozil za bataljonsko bojno skupino ni dovolj. Zagotovo bo zadeva cenejša in glede na celoto bomo za ta denar dobili še protizračno obrambo, namen imamo kupovati tudi helikopterje, saj so sedanji že zastareli. Tako zasledujemo smotrnost.
Levica vam je očitala, da boste za nabavo orožja in vojaške opreme v prihodnjih štirih letih namenili milijardo evrov. Koliko opreme iz teh sredstev se bo lahko uporabilo tudi za civilne namene, torej ne izključno za vojaške? Letala in helikopterje zagotovo.
Najprej nas je treba vse spomniti, da smo vsi skupaj kot vlada dokazali, da smo operativni, odzivni in učinkoviti, ko je potrebno pomagati ljudem. Naš skupni odziv pod vodstvom predsednika vlade je rezultat tudi tega, da smo spremenili koncept delovanja na ministrstvu za obrambo. Najpomembnejše je bilo, da smo takoj vključili vse sile, ki jih imamo tudi v Slovenski vojski, v pomoč v velikih naravnih nesrečah. Na državni ravni pa je svet za nacionalno varnost zasedal takoj in sprejel jasne usmeritve, da se aktivirajo vsi potrebni državni resursi. In tukaj ni prostora za dnevno politiko ali politična preigravanja. Levica je stranka, ki pač absolutno nasprotuje vojaškim nakupom, zato se z njimi ni smiselno pogovarjati o njihovi kakovosti. Kar zadeva dvojne uporabe, pa je naš cilj, da je tega čim več. Denimo helikopterji so nenazadnje v poplavah rešili več kot sto življenj. Za dvojno uporabo se lahko namenja tudi JRKBO (enota jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe – op. p.), tudi del logistične kapacitete, skratka, diapazon dvojne uporabe je zelo širok. Nenazadnje tudi inženirske kapacitete, ki jih bomo po zadnji ujmi povečali: kombinirke, bagre, tovornjake, cisterne za vodo.
Ob lanskem požaru na Krasu smo uporabili celo brezpilotne letalnike. Nekaterih stvari se pač ne da uporabiti za druge namene, denimo oborožitveno postajo s topom ali mitraljezom, ampak osnovna naloga vojske je urjenje za boj, za obrambo domovine, za delovanje v okviru kolektivnega zavezništva oziroma kolektivne obrambe. Ne moremo vojske uporabljati zgolj za pomoč pri naravnih nesrečah, podobno velja tudi za policijo, tako vojska kot policija sta temelja nacionalne varnosti. Vojska brez orožja pa ne more obstajati.
Prej ste omenili helikopterje. Šest novih vojaških helikopterjev nameravate kupiti. Bo kakšen od njih tudi namenjen za nujno medicinsko pomoč? Verjetno poznate reševalca Roberta Sabola, ki si že nekaj let prizadeva za helikopter, ki bi bil izključno namenjen za nujno medicinsko pomoč.
Najprej moramo helikopterje sploh dobiti v Slovenijo. Ti bodo sčasoma nadomestili in dopolnili sedanje belle. Predvideno je, da bomo skupaj s temi šestimi helikopterji nabavili tudi štiri t. i. medicinske module ter s tem omogočili, da bodo uporabni tudi za potrebe nujne medicinske pomoči. Zagotovo so v prihodnje vedno možne tudi spremembe, so pa letošnje poplave pokazale in dokazale, da so vojaški helikopterji reševali življenja. Naši vojaški piloti so med najboljšimi na svetu tudi zaradi tega, ker opravijo skozi vso leto in v vsem mogočem in nemogočem vremenu številne lete v okviru nalog helikopterske nujne medicinske pomoči, reševanja v gorah in seveda pri izvajanju rednih vojaških nalog.
Aprila ste naročili dve letali za gašenje požara Air Tractor, septembra pa drugo transportno letalo Spartan, ki ga bo Slovenska vojska prav tako lahko uporabila za civilne namene. Kdaj jih bomo dobili?
Prvi spartan naj bi dobili konec leta, drugega pa naslednje leto. Dva air tractorja sta že v Sloveniji, še dva prideta naslednje leto. Dobili smo dva dvosedežna, drugo leto bomo dobili še dva enosedežna. Tudi pri vojaškem transportnem letalu smo poslušali, da ga ne potrebujemo. Dejstvo pa je, da bi ga zelo potrebovali, ko smo iz Turčije prepeljali domov reševalne pse in njihove vodnike, ki so pomagali pri iskanju preživelih v potresu. Njihova pot domov v Slovenijo, če bi uporabili redne linije ali če bi čakali, da jih druge države vzamejo v svoja letala, bi lahko trajala 14 dni. Na srečo je bil na razpolago falcon, da smo lahko z dvema letoma rešili oboje, reševalce in kužke. Če bi že takrat imeli letalo spartan, bi bila zadeva veliko bolj enostavna, saj bi jih lahko peljali v Turčijo in potem tudi kadarkoli evakuirali. To je vojaško transportno letalo, namenjeno prevozu tovora in ljudi prvenstveno za obrambne potrebe, ki se ga lahko uporablja tudi za takšne primere, kot sem ga omenil, ali pa za gašenje požarov, potem ko smo dokupili ustrezen modul, ki ga bosta lahko uporabljali obe letali.
Hočete povedati, da bi se lahko tudi zdaj, ko je falcon v okvari, vladna delegacija vozila v Bruselj in podobno s spartanom?
Seveda. Nenazadnje se moji kolegi obrambi ministri drugih držav po navadi vozijo z vojaškimi letali. Tudi mi uporabljamo turbolet, ki je sicer precej počasen, saj ima hitrost 350 km/h, poleg tega ne more prav visoko leteti, ker ne izenačuje pritiska. Če se dvigne nad Alpe preveč visoko, nismo ravno v optimalnem stanju. Ko bomo imeli spartana, bo to tudi za Slovensko vojsko pomenilo večjo avtonomijo. Pri prevozih z misije na misijo ne bomo več odvisnih od tujih prevoznikov. Nikoli nisem zagovarjal tega, da je treba za vsako ceno varčevati, ni me sram povedati, da je to pač vojaška oprema. Spomnim se, kako so nekdanjega predsednika Drnovška napadali, ko je kupoval falcona. Slovaška ima denimo pet vladnih letal, mi pa smo daleč najslabši od vseh, naše letalo je nekje na koncu letališča, pozabljeno od vseh, vsa druga so večja. Skratka, vsi so ga napadali zaradi falcona, vlada pa ga je opravičevala, da bo za prevoz ranjencev in podobno.
Po drugi strani je falcon rešil nešteto življenj, prepeljal nešteto podarjenih organov za presaditev. Edini pomislek glede falcona imam, da bi bilo takrat bolje kupiti večje, trimotorno letalo, s katerim bi lahko brez postanka leteli čez ocean, kar pri sedanjem letalu ni mogoče. Poleg tega je pomembna tudi časovna komponenta. Na primer za enoinpoldnevni obisk z redno linijo porabimo približno tri dni, s falconom pa po navadi obisk opravimo v dnevu in pol. Vojaško letalo se lahko uporablja tudi za civilne namene. Nobenega razloga ni zato, da bi se vojska opravičevala, ker ima letalo. Po mojem bi morali imeti tudi sodobnejše opremljeno mornarico …
To je v bistvu moje naslednje vprašanje: kaj boste naredili z vojaškima ladjama Triglav in Ankaran, sta še vedno v popravilu? Načrtujete nakup kakšne nove vojaške ladje?
Ladja Ankaran je plovna in v operativni uporabi, drži pa, da je ladja Triglav v remontu. Potrebuje še prenovo inštalacij in nadgradnjo oborožitvenih sistemov, nato bo spet plovna. Kot je znano, je to ruska ladja, ki je zaradi klirinškega dolga prišla leta 2010 v Luko Koper. Takrat jo je pričakala ministrica Ljubica Jelušič. Meni se zdi nesmiselno pogovarjati o tem, ali je prav, da jo imamo. Menim, da smo pomorska država, čeprav nimamo veliko obale, ampak jo moramo zaradi tega še toliko bolj braniti in nadzirati. Zato bi morali imeli tudi mornarico bolj razvito, kot jo imamo, ampak te stvari stanejo. Tudi Hrvatje so kupili vojaške reaktivce, kar jih bo stalo čez milijardo evrov, da ne omenim vzdrževanja in drugih stroškov, vendar so se pač odločili, da bodo imeli letalstvo. Pri nas ljudje delajo ključno napako, ko primerjajo vojaški proračun znotraj slovenskega proračuna, namesto da bi ga primerjali z drugimi državami. Kot članica zveze Nato smo pri obrambnih izdatkih zelo na repu. Ob tem zmotno izenačujejo Nato z ZDA. Toda članic Nata bo po sprejetju Švedske 32, zato se je treba vprašati, ali je preostalih 31 držav res tako neumnih, da so v Natu. Nenazadnje sta se za vstop v Nato po dolgih letih nevtralnosti odločili celo Finska in Švedska, zato je tudi za Slovenijo dobro, da je članica te zveze. Če si med 32 državami glede obrambnih izdatkov med slabšimi, pa to ni ravno dobro.
Poleg pušk skrbite po novem tudi za koruzo. Po razrešitvi ministrice Irene Šinko ste namreč začasno prevzeli resor za kmetijstvo. V kakšnem stanju je ta resor? Kakšne so vaše prioritete?
Ne ravno v dobrem. Moram reči, da je direktorica direktorata za kmetijstvo v odhajanju, njen namestnik v bolniškem staležu, vendar se zdaj pogovarjamo, da bi vendarle nadaljevala svoje delo. Veliko drugih ljudi je tudi odšlo, skratka, kadrovsko je zadeva kar težavna. Ne bom komentiral, zakaj so se zgodili vsi ti odhodi ali bolniški staleži. Najprej moramo vzpostaviti ekipo, da bo lahko ministrstvo operativno delovalo, čaka nas izplačilo 3,7 milijona evrov denarja, ki smo ga ali pa ga bomo dobili iz Evrope kot poplačilo škode zaradi poplav. Rok je zastavljen do 31. 12., vendar bi bilo dobro, da bi ga malo skrajšali, ker kmetje ne morejo toliko časa čakati. Sam sem imel že prvi uvodni sestanek z večino deležnikov, nekaj jih je manjkalo. Dejstvo je, da sem na začasni funkciji, zato je treba delati tako, da novi minister ne bo imel še dodatnih težav, saj je drugega dela že tako veliko in preveč. Prva naloga so torej kadri, da vzpostavimo sistem, druga naloga pa, da se pomoči zaradi škode po poplavah izplačajo čim prej.
Boste zamenjali v. d. direktorice urada za varno hrano Vido Znoj, ker potrošnikov ni obvestila o pesticidih v uvoženemu sadju, in na njeno mesto imenovali premierjevo izbranko Danušo Štiglic?
Govoriti o tem je še absolutno prezgodaj, saj sem teden dni porabil za to, da sem nekako pripravil osnovne zadeve za delovanje. Potem je bilo treba počakati na nova državna sekretarja, ki sta morala zaključiti svoje stvari v prejšnjih službah. Ampak ta teden sta že na ministrstvu in se že vzpostavlja delovno okolje.
Zanimivo se mi zdi, da je bil razrešen prejšnji državni sekretar Darij Krajčič, najbolj znan po ukradenem sendviču, ki se ga je celo omenjalo kot možnega novega ministra.
Prejšnji državni sekretar Darij Krajčič je bil vezan na zaupanje ministrice Šinko, bil je tudi njen izbor, tako da glede na to, da se je opravila ta menjava, je padla odločitev za novo ekipo.
Se je Šinkova res zamerila premierju, ker ni ugodila njegovi izbranki Tini Gaber in preprečila odlov nutrij?
O tem jaz ne vem nič. Kolikor vem, je razlog varna hrana oziroma da nas urad takrat, ko smo imeli škropljene slive iz Poljske, ni obvestil, koliko smo jih pojedli. Druga zadeva pa je tudi delovanje ministrstva samega, gre za razloge, ki sem jih prej naštel. Tina Gaber je pa seveda priročen izgovor za vsakega, ki hoče napadati premierja. Tega smo zdaj že navajeni, ampak vsak od nas ima kakšno stvar. Meni mečejo puško v koruzi, pa Serpentinška vržejo takoj ven, ko jim to ustreza.
Premier razmišlja o zmanjšanju števila resorjev, čeprav imamo prav po njegovem predlogu v vladi 20 ministrov. Ali bo ministrstvo za kmetijstvo ostalo ali ga bo združil z ministrstvom za obrambo?
Vi ste šaljivec! (smeh)
Očitno ste prav razumeli moje vprašanje.
Vi ste šaljivec, kar vam štejem v dobro. Danes so vsi preveč zategnjeni in vsi vse jemljejo tako zares, da včasih še zjutraj iz hiše ne upaš, ker se zgroziš nad smislom za ironijo nekaterih. Ampak ko govorite o zmanjšanju ministrstev, so to vprašanja za predsednika vlade. On je tisti, ki vodi vlado, on je frontman, tako kot je tudi prav, ker tam, kjer vsi vodijo vlado, tam je ne vodi nihče, in predsednik vlade je tisti, ki bo to povedal.
Bo po vašem vlada zdržala v sedanji obliki? Znano je, da je Levica zrušila vašo vlado, tudi kot obrambni minister ste večkrat na »prangerju« njenih poslancev. Ali se tudi pri Golobu ponavlja zgodba, ki ste jo vi doživeli pred skoraj štirimi leti?
Menim, da so razmerja bistveno drugačna, kot so bila takrat. V moji vladi je imela Levica devet poslancev, LMŠ 13, SD 10, SMC 10, SAB pet, Desus pet. Razmerja so bila popolnoma drugačna, kot so danes. Levica pač zagovarja svoja stališča, a se ne obremenjujem s tem. Vsaka koalicija je naporna, moram reči, da je bila naša še bistveno bolj zaradi številk, ki sem jih prej naštel. Vedno pa se najdejo kakšni iz ozadja, ki bi radi rušili vlado in v vsem vidijo težave. Ampak kolikor jaz vidim, koalicija deluje. Nenazadnje se že pripravlja zakon o obnovi, to je kar hitro, čeprav poslušamo, da občine denarja nimajo na računih, ampak treba je povedati, da vse občine še zahtevkov niso dale. Ko smo imeli obisk na terenu v Savinjski dolini, je bilo jasno vidno, da denar priteka, čeprav vsi govorijo, da prepočasi. Včasih je trajalo štiri leta, da so zahtevek obravnavali, na koncu pa je bilo tako kot pri zavarovalnici, ni nujno, da si ga dobil. Zato sta dva meseca izjemno kratka doba. Kdor pozna ta sistem, ve, da dela vlada hitro in učinkovito.
Poglejmo samo na področju gasilstva, od lanskega požara na Krasu, kaj se je vse naredilo: kupili so letala za gašenje, vračajo se intervencijski stroški društvom, občine dobivajo povračila intervencijskih stroškov, dobivajo avans za sanacijske stroške. Znižal se je DDV za gasilska vozila in opremo na pet odstotkov, samo knjiga in DDV za gasilsko opremo imata pet odstotkov, ničelna stopnja pač ni možna zaradi evropskih pravil. Vse to se je naredilo od lanskega junija do danes. Kako lahko nekateri še vedno trdijo, da se ni nič naredilo? Ko sem predsedniku vlade predlagal znižanje DDV za gasilska vozila in opremo, niti za hip ni pomislil, da bi bil proti, takoj je podprl to idejo. Povejte mi za leta nazaj, koliko vlad je bilo, pa katera je znižala ta DDV, za katerega so gasilci prosili leta in leta ter predlagali, da bi se to zgodilo. To zame ni neučinkovita vlada, daleč od tega.
Prej ste omenili, da rušijo vlado. Poslanka Mojca Šetinc Pašek vas je pozvala k odstopu, kmalu za tem pa je bila izključena iz stranke. Ste vi zahtevali njeno izključitev?
Ne.
Ali je res Gibanje Svoboda prevzela nekdanja LMŠ, kot je večkrat slišati?
Mi smo se kot stranke združili. To je enako, kot bi trdili, da nekdanji Vzhodni Nemci niso Nemci in da nimajo pravice sodelovati v nemških podjetjih ali kjerkoli drugje. Vsi smo Gibanje Svoboda, vsakdo je od nekod prišel, saj smo vsi nenazadnje bili skupaj že v kateri drugi stranki liberalne provenience. Bistvo je liberalna ideja, ki nas druži, in gledati, kdo je nekdanji, karkoli, je brez zveze. Združili smo vse resurse, vse kadre, in če so se kakšni naši kadri pokazali kot dobri, sem vesel, saj nenazadnje to prispeva k skupnemu uspehu, in to je tudi vse. Še vedno govoriti o neki nekdanji LMŠ je nesmiselno, saj lahko potem govorimo o nekdanji stranki LDS, o nekdanjem Zares, pa Pozitivni Sloveniji, pa še čem. Končno je liberalni prostor konsolidiran, Gibanju Svoboda sta se priključili tako LMŠ kot SAB. Sedaj nam je vsem skupaj v interesu, da si z uspešnim delom in učinkovitostjo tlakujemo pot v naslednji mandat.
Rekli ste, da ste se združile liberalne stranke. Nekateri pa imajo vas, Damirja Črnčeca in Boštjana Poklukarja za desničarje v tej vladi. Ste to res?
Veste, kaj je desno, kaj je levo, to je pri nas v Sloveniji že tako vse pomešano, da pravzaprav težko sodiš. Je pa res, da pri nas obrambnovarnostni sistem velja bolj za desno domeno, ker so si desne stranke v Sloveniji kar prisvojile domoljubje, varnost in vse, kar je s tem povezano. In če mi zagovarjamo domoljubje, vse vrednote, tovarištvo, pomoč sočloveku, ki jih pooseblja Slovenska vojska, nenazadnje tudi slovenska policija, če zaradi tega veljamo za desne, potem pa naj bo tako.
Ampak čeprav veljate za desne, z NSI, zlasti pa z njenim predsednikom Matejem Toninom, niste v najboljših odnosih. Na seji komisije za nadzor javnih financ ste omenili, da vam je na obrambnem ministrstvu zapustil pokvarjeno dvigalo z ogromnimi stroški prenove, tudi s prenovo pisarne niste zadovoljni. Kaj je narobe z njo? Ali imate res mizo brez predalov?
Ljudi je treba soditi po dejanjih, ne po besedah. In če je nekdo krščanski demokrat po nazivu, to še ne pomeni, da tudi goji vse krščanske vrednote, jaz jih, pa sem bil že napaden, da to ni primerno za politični diskurz. Temu pravim farizejstvo, saj veste, z Jezusom niso bili zadovoljni farizeji, čeprav jaz nisem Jezus, daleč od tega. Kar se pa dvigala tiče, sem povedal komisiji, da mi je ob prihodu na ministrstvo Tonin povedal, da ima minister posebno dvigalo zase in da je po 20 letih on prvi, ki se ga je lotil spet spravljati v pogon. Na ministrstvo sem prišel 1. junija 2022, dejal je, da bo vsak čas v uporabi. V dvigalu so nekaj varili, tolkli in menjavali, potem pa jih leto dni ni bilo na spregled. Zato sem odredil notranjo revizijo, v kateri je bilo ugotovljeno, da je bil izbran najdražji ponudnik, da ni bilo garancij. Ta primer sem uporabil v komisiji za javne finance kot predmet upravičenega dvoma o njihovi skrbi za javne finance. Težko govorijo o davkoplačevalskem denarju glede na dogajanje z dvigalom.
Kaj pa je narobe z vašo pisarno?
Pisarna je zelo moderno zasnovana in je njena prenova kar precej stala, je pa zato precej nefunkcionalna. Dejstvo pa je, da moja delovna miza pač nima nobenega predala. Saj veste, vse, kar je moderno, ni nujno uporabno. No, po drugi strani pa je to mogoče dobro, saj lahko takšno pisarno po koncu mandata zelo hitro pospraviš.
Verjamete NSI, da po naslednjih volitvah ne bo več šla v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša?
No, jaz v politiki verjamem samo v tisto, kar vidim.
Kakšna je po vašem verjetnost, da se bo po naslednjih volitvah na oblast vrnil Janša? Po anketah je SDS že prehitela Svobodo.
Ni mi ime Nostradamus, za zdaj sem še Marjan. Se bomo pa potrudili, da ne pride.
Prihodnje leto se evropske volitve. Vas kaj mika Evropski parlament?
Ne preveč.
Ali imate kakšen rezervno možnost v primeru, če ne boste več v politiki oziroma če se bo Golobu zgodilo podobno kot vsem novim obrazom v politiki doslej. Se boste vrnili na javno RTV?
Zakaj pa ne?
