Z uvedbo masnih bilanc, kot se ukrep imenuje, naj bi preprečili lažno označevanje slovenskega porekla mesa. Ukrep je bil tudi ena od stavkovnih zahtev kmetijskih organizacij.
Uvedba ukrepa sledi dolgoletnim opozorilom, da del mesa, ki se v Sloveniji proda kot meso slovenskega izvora, v resnici izvira iz tujine. Nadzor spremljanja količin mesa, ki ni bilo predpakirano, po izvoru naj bi sporne prakse onemogočil.
Podatki o sledljivosti mesa
Nedavno sprejeti pravilnik tako po pojasnilih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano določa, da morajo trgovci za goveje, svinjsko, ovčje, kozje in perutninsko meso, ki je naprodaj postrežno in je slovenskega porekla, zagotoviti, da je podatek, s katerim zagotavljajo sledljivost mesa slovenskega porekla, naveden na maloprodajnem računu.
"S tem se veljavni pravilnik nadgrajuje na način, da se zagotavlja nedvoumno povezljivost označbe na maloprodajnem računu z označbami na prodajnem mestu. S tem se tudi potrošniku nedvoumno izkazuje njegovo izbiro na prodajnem mestu," so ob septembrskem sprejetju dogovora o pravilniku poudarili v kmetijskih organizacijah.
Slovensko poreklo pomeni, da je država rojstva, reje in zakola ter v primeru govejega mesa tudi razseka Slovenija.
Nov informacijski sistem
Kmetijske organizacije si prizadevajo tudi za vzpostavitev informacijskega sistema, ki bi omogočil spremljanje masnega toka porekla mesa v realnem času. S tem bi povezali in nadgradili obstoječe baze podatkov ter nadzornim službam omogočili v realnem času ugotavljati standardizirane odmike od količinskega toka vrst mesa po poreklu ali izvoru.
