Zadnjega oktobra leta 1517 naj bi nemški duhovnik Martin Luther na vrata cerkve vseh svetih v Wittenbergu nabil 95 tez, ki so bile kritične do ravnanja katoliške cerkve, zato ima ta praznik osrednjo vlogo v luteranski in kalvinistični cerkvi, obeležujejo pa ga tudi druge protestantske skupnosti. Katoliška cerkev ga je priznala šele pred kratkim, je spomnila predsednica DZ.
Ob tem je poudarila, da smo Slovenke in Slovenci s pojavom reformacije dobili prve tiskane knjige v slovenščini, prvo slovnico in s tem tudi slovenski knjižni jezik. Najbolj viden predstavnik reformacije je bil Primož Trubar, ki je tudi avtor prvih natisnjenih knjig Katekizma in Abecednika, ki sta izšli leta 1550. Drugi vidnejši predstavniki so bili še Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in Sebastijan Krelj, je naštela.
"Praznik reformacije je več kot le zgodovinsko spominjanje. Predstavlja kulturno, versko in duhovno rojstvo slovenskega naroda. To je dan, ko se zavedamo svoje vloge v svetu, svojih pravic in svojih odgovornosti. Reformacija nas uči o družbi, kjer ima vsak posameznik svoje mesto, svojo vero in svoje želje, ter o skupnosti, ki podpira to raznolikost in ponuja pomoč, ko je potrebna. To je dan, ko se spomnimo, da so spremembe možne in da se začnejo pri nas samih," je zapisala.
Praznik reformacije po njenih besedah prinaša tudi pomembno sporočilo za današnji čas: "Uči nas o pomenu svobode vesti, enakosti ljudi v osnovnih verskih pravicah ter o spoštovanju in raznolikosti. Reformacija je prispevala k temeljnim ustavnim načelom sodobnih demokracij, vključno z ločenostjo države in verskih skupnosti," je prepričana Klakočar Zupančič.
"Praznik naj nas opomni, da je naša skupnost močna takrat, ko smo odgovorni do sebe, do drugih in do prihodnjih generacij. Naj nam bo vodilo pri gradnji boljše in strpnejše družbe, kjer lahko vsakdo živi svoje življenje v skladu s svojimi željami," je predsednica DZ sklenila svojo poslanico ob torkovem dnevu reformacije.
