S perečim področjem zdravstva, ki je v teh dneh dobilo novo ministrico, je redno sejo odprl vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, ki je koalicijo in vlado obtožil »socialnega populizma.« Izpostavil je predvsem preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek, kar je v njegovih očeh »velika prevara državljank in državljanov.« Spomnil je na nedavne izjave generalne direktorice Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjane Mlakar, kjer da ugotavljajo, da je trenutna višina premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga nudijo tri zavarovalnice, podcenjena, ter da sami predvidevajo, da bi se morala povečati vsaj za deset evrov. Cigler Kralj je zato premierja Goloba vprašal, ali meni, da je »dobro, da bodo ljudje plačevali več, da bodo prejeli manj?«
Kot je pojasnil Golob, so preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je prvi korak k njegovi ukinitvi, izvedli »zavestno,« in sicer, da se zmanjšajo obremenitve za državljane, ne pa povečujejo. Temu je bila namenjena tudi zamrznitev cen dopolnilnega zavarovanja po tem, ko so zavarovalnice napovedale dvig premij za najmanj deset evrov. Poudaril je še, da so poslanci v državnem zboru potrdili zakon, v skladu s katerim se je cena za dopolnilno zdravstveno zavarovanje v tem mandatu omejila na slabih 36 evrov, saj se je država zavezala, da bo zagotovila sredstva za pokrivanje izpada. To po njegovih besedah velja za celotno leto 2024, v proračunu pa so za to tudi zagotovljena sredstva. Zakaj ZZZS danes iz tega »dela medijsko zgodbo in zakaj straši ljudi, da bo treba dvigniti to ceno s 1. januarjem prihodnje leto, je znano samo njim.«
Cigler Kralj je sicer izpostavil še, da v stranki NSi ne verjamejo, da je državno zdravstvo lahko odgovor na potrebe sodobnega državljana ali državljanke v tem svetu. Golob mu je na to odgovoril, da pa »mi v to verjamemo.« Po njegovih besedah ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami dober javni zdravstveni sistem, ki pa se je tako kot zdravstveni sistemi po celotni Evropi po epidemiji covida-19 znašel v krizi. »Ampak zato ga mi ne bomo demontirali in zato ne bomo prisluhnili teoriji, da je edina pot naprej v tem, da javni sistem ošibimo, in ne bomo podpirali rešitev, ki na tem temeljijo,« je še poudaril premier.
Pomoč po poplavah in ocena škode
Aleksandra Reberška, še enega od poslancev NSi, je zanimalo, kako to, da so ocene stroškov odprave posledic avgustovskih poplav s prvotne ocene narasle na skoraj deset milijard evrov. »Kje je razlika med 4,5 milijarde in desetimi milijardami?« je zanimalo Reberška, ki je Goloba vprašal še, kdaj bo znana končna ocena škode, koliko bo še narasla in »kdo se bo omastil?« Reberšek je obenem izpostavil, da ljudje 74 dni po poplavah ne vedo, ali se bodo morali preseliti oziroma ali naj začnejo obnavljati hiše. »Kaj pravzaprav delate,« je vprašal premierja ter mu očital, da so so ljudem, ki so jih prizadele poplave, ostale le prazne obljube, porušene hiše, struge brez gradbene mehanizacije, občine in ljudje pa čakajo na obljubljen denar.
Golob je glede škode pojasnil, da je »neposredna škoda« ocenjena na približno štiri milijarde, a v tej škodi »ni zajeto marsikaj od tega, kar potrebujemo, da lahko obnovimo tisto, kar je bilo porušeno.« To je, kot se je izrazil sam, »plastično ponazoril« na primeru hiše, ki jo ogroža plaz. »V tej škodi je denimo strošek hiše, ki je plazovito ogrožena, ni pa nobenega stroška ureditve tega plazu. Žal v škodi štirih milijard ni stroška sanacije plazu. In ta sanacija plazov je ocenjena na dve milijardi,« je med drugim navedel ter dodatno pojasnil, da je ta ocena izvedena po metodologiji PDNA, ki so jo razvile Svetovna banka, Evropska unija in Skupina za razvoj pri Združenih narodih.
Golob je ostro zavrnil tudi očitke NSi o prepočasni pomoči prizadetim v poplavah. Poudaril je, da je vlada izvedla vrsto ukrepov, in sicer so med drugim pred tednom dni na Koroškem odpirali vodovod, ki je bil zgrajen 30 dni pred »ambiciozno« časovnico. »10.000 Korošic in Korošcev je dobilo nazaj pitno vodo, tudi zaradi delovanja te vlade, vse zasluge pa gredo lokalnim oblastem in županom,« je dejal po poročanju STA. Spomnil je še, da je vlada po poplavah sprejela že dva zakona, pripravlja še tretjega o obnovi. »Da nihče ni dobil denarja, pa je popolna laž,« je dejal in spomnil, da sta prvo hitro finančno izplačevala Karitas in Rdeči križ, ki jima je vlada najprej nakazala 10 milijonov evrov.
»Vsak, ki je utrpel škodo, je bil upravičen do med 500 in 3000 evrov nadomestila. Če slučajno tega kdo ni dobil, naj pokliče na 114 in to pove, ker ta sredstva lahko zahteva tudi danes in jih bo lahko zahteval tudi v prihodnje,« je bil jasen Golob. Ob tem je po poročanju STA napovedal, da bodo za hitro finančno pomoč nakazali dodatna sredstva, če bi se izkazalo, da je bilo 10 milijonov evrov premalo. Drugo, izredno solidarno pomoč so začeli izplačevati prek centrov za socialno delo na podlagi interventne zakonodaje. Kot je dejal Golob, je bilo ljudem nakazanih že 18 milijonov evrov, še 10 milijonov bodo nakazali v teh dneh.
Tistim, ki so v poplavah izgubili vse, pa bo država pomagala pri povračilu škode, vključno z nadomestnimi gradnjami. »Ko je govora o nadomestnih gradnjah, sem bil vedno jasen, da bomo dali na razpolago že zgrajene nadomestne objekte, da ne bo nihče čez zimo brez strehe nad glavo,« je poudaril in dodal, da so objekti še vedno na razpolago.
Tisti, ki ima potrebo po nadomestni gradnji, je upravičen do brezplačnega najema v stanovanjih javnega stanovanjskega sklada ali do povračila najemnine. »Pokličite na 114, če boste potrebovali pomoč pri plačilu najemnine, četudi gre za sorodnike. Marsikdo ne ve, da če je pri sorodnikih, da je upravičen do povračila najemnine,« je pojasnil premier.
