Umrl je na Dunaju, kjer je vrsto let deloval kot duhovnik v bolnišnici Oto Wagner. Po poročanju primorskih medijev je umrl v noči na torek.
Ipavec se je rodil leta 1940 v Gorici ter študiral bogoslovje na ljubljanski Teološki fakulteti. Služboval je po različnih primorskih krajih, leta 1976 pa se je preselil na Dunaj. Iz glasbe je doštudiral kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa je nadaljeval podiplomski študij na dunajski Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost.
V krajih, kjer je služboval, se je posvečal petju in glasbi, vodil zbore, organiziral koncerte ter z združenimi zbori prirejal spominske proslave. Na Dunaju je po podatkih Primorskega slovenskega biografskega leksikona vodil zbor Ivan Cankar.
V njegovem skladateljskem opusu so skladbe za velike zasedbe, v katere je poleg orkestra vključeval tudi zbore, soliste in recitatorje. Med njimi so Tolminska maša za orkester, mešani in otroški zbor, Oratorij za orkester, zbor in soliste ter otroški zbor Križev pot ter Balada za orkester, solo sopran in otroški glas.
Njegovo zadnje oratorijsko delo je simfonična pesnitev Barve zelenega smaragda, ki jo je posvetil spominu na trpljenje med prvo svetovno vojno in na žrtve soške fronte. Krstno so jo izvedli leta 2016 na Sveti Gori v okviru festivala Kogojevi dnevi. Kasneje so jo pod dirigentskim vodstvom Marjana Grdadolnika predstavili tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Leta 2018 mu je takratni predsednik republike Borut Pahor podelil medaljo za zasluge za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini, pred tem je prejel tudi zlati častni znak Republike Avstrije.
