Memorandum sta podpisala minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto, so sporočili s slovenskega ministrstva.
Namen memoranduma je opredeliti sodelovanje pri vzpostavitvi povezave med plinovodnima sistemoma obeh držav. V memorandumu je navedeno, da si bosta ministrstvi prizadevali storiti vse, kar je v njuni moči, da operaterja obeh prenosnih sistemov realizirata izgradnjo plinovoda s pripadajočo infrastrukturo, in sicer s 50.000 kubičnih metrov plina na uro dvosmerne zmogljivosti, kar pomeni 0,44 milijarde kubičnih metrov na leto, in predvidenim tlakom plina 45 barov na interkonekcijski točki.
Poleg tega si bosta obe ministrstvi prizadevali, da vladi obeh držav skleneta sporazum o solidarnostni oskrbi s plinom takoj, ko bo to mogoče, oz. ko bo med plinovodnima sistemoma vzpostavljena interkonekcijska točka. Spodbujali bosta tudi nadaljnje sodelovanje med operaterjema prenosnega plinskega omrežja obeh držav, so danes še pojasnili na ministrstvu.
Kot so na ministrstvu STA povedali konec avgusta, je rezultat pogovorov med slovenskim operaterjem Plinovodi in madžarskim operaterjem plinovodnega sistema FGSZ odločitev, da se na madžarski strani za dve ravni zmogljivosti (25.000 in 50.000 kubičnih metrov plina na uro) in za obe smeri pretokov najprej zgradijo odseki plinovoda od vasi Tornyiszentmiklos na meji s Slovenijo do mesta Nagykanizse ter mejno merilno postajo.
Slovenska stran pa bo morala po pojasnili ministrstva za zagotavljanje dvosmerne zmogljivosti zgraditi celotno plinovodno povezavo od Kidričevega do Pinc v dolžini 75 kilometrov ter dodatno kompresorsko enoto v Kidričevem. Vrednost investicije na slovenski strani je ocenjena na približno 121 milijonov evrov.
Do podpisa memoranduma je prišlo manj kot leto dni po srečanju premierjev obeh držav Roberta Goloba in Viktorja Orbana ob odprtju daljnovoda Cirkovce-Pince decembra lani. Golob je tedaj ocenil, da bi lahko projekt uresničili oz. prišli zelo blizu temu še do konca mandata aktualne vlade.
"Takšna povezava bi Madžarski omogočila, da se na srednji rok osvobodi odvisnosti od ruskega plina in najde neodvisen vir, ki bi prihajal prek Italije. Če bomo šli po tej poti, to vidim kot dokaz solidarnosti med državama," je takrat dejal Golob.