"Predstavljena ocena zajema vse vidike naravne nesreče, od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov kulturne dediščine ter do odlaganja in ravnanja z odpadki," je povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Jevšek. Ocena, ki jo je danes obravnavala vlada, je po njegovih besedah ključna za pripravo vloge za pridobitev sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada. "Vlogo bomo zagotovo oddali do roka, torej do 27. oktobra," je zagotovil po seji vlade, na kateri se je ta seznanila z oceno škode po poplavah in plazovih 4. avgusta.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Ker gre za najhujšo naravno nesrečo v zgodovini Slovenije in ker je treba škodo oz. posledice oceniti v kratkem času, so se po njegovih ocenah odločili za uporabo mednarodne metodologije PDNA (Post Disaster Needs Assessment), ki nadgrajuje nacionalne metodologije za ocenjevanje škode. "Ta omogoča celovito in hitro ocenjevanje posledic in pripravo načrtov za obnovo ter omogoča poenoteno in primerljivo ocenjevanje stroškov," je povzel.
Če plaz odnese denimo 15 hektarjev gozda, poruši tri stavbe in uniči cesto, je neposredna škoda v materialni vrednosti tista, ki je nastala ob katastrofi. "Na plazišču je treba narediti monitoring, pripraviti načrt rekonstrukcije zemljine, jo stabilizirati, nanesti novo, posaditi drevesa. To je dejanska materialna škoda," je povedal. A tu je treba upoštevati še posledice. "Treba je zgraditi tri nove hiše, ne na plazišču, ampak na drugem koncu, ter po cenah, ki veljajo danes, in ne po cenah, ki so veljale takrat," je orisal.
