Fotografije konj, ki jih je Iztok Humar posnel marca letos, kažejo drugačno podobno. Takrat je na ogledu posestva v Ravnah pri Pivki v ogradi, ki jo sam imenuje paliativna ograda, naštel trinajst konj. »Včasih sem v njej naštel tudi čez 20 konj, letos še 13, a so do začetka sočne in sončne paše vsi izginili. Zdaj v njej raste le še plevel,« je zapisal v svoji objavi na družabnem omrežju facebook, ki jo je delilo 500 uporabnikov omrežja. Konje so medtem že odstranili.
Lipica: Za ostarele lipicance lepo skrbimo
Paliativno ogrado Humar opisuje kot »manj kot četrt hektarja velika ogrado, kamor sonce ne posije, konji pa se sprehajajo do gležnjev v blatu. Na blatna tla jim vržejo balo ali dve sena, ki se kmalu raztrosi po blatu, vodo pa imajo kar v odsluženi kopalniški kadi ob robu gozda.« Neprimerno bivanje za lipicance, ki so ponos države, je prepričan konjeniški trener.
Za odgovor na očitke o zanemarjanju ostarelih konj, smo se obrnili tudi na Kobilarno Lipica. Obstoj paliativne ograde zanikajo. »Ostareli žrebci so vhlevljeni v hlevih v Lipici, kjer jim zagotavljamo gibanje v urejenih tekališčih, ostarele kobile praviloma ostanejo v čredi kobil, ostarele kastrate, za katerih rejo v Lipici ni primernih kapacitet, pa preselimo v žrebetišče Ravne, kjer so vhlevljeni v hlevu za prosto rejo in imajo neomejen dostop na pašnik,« so pojasnili v službi za odnose z javnostmi. Ostarelih kastratov trenutno na Ravnah ni, so pa tam štirje mlajši konji, ki so ponujeni v prodajo.
Glede fotografij pa so v odgovoru na objavo zapisali, da so nekatere Humarjeve fotografije zavajajoče, saj »prikazujejo konje, ki jim pred pomladjo odpada zimska dlaka, ti konji pa so se povaljali v blatu.« Humar odgovarja: »Tako nestrokovnega odgovora še nisem slišal. Dlaka je njihova in ni prilepljena, kvečjemu se odlepi, ko se konj povalja.«
V zadnjih petih letih upokojenih 22 lipicancev
Kobilarno Lipica smo tudi povprašali, kaj se zgodi z lipicanci, ki niso več sposobni za nastopanje? Iz službe za odnose z javnostmi so nam odgovorili, da ti ostanejo v oskrbi kobilarne. V zadnjih petih letih je bilo tako upokojenih 22 programskih žrebcev. Osem od njih je bilo plemenskih, trije ostajajo aktivni plemenjaki. Štirje so poginili zaradi akutnih obolenj, pet pa so jih neboleče usmrtili. »Za preostale skrbimo v Kobilarni Lipica, prodajali jih nismo,« pojasnjujejo.
Kaj pa se zgodili z ostarelimi lipicanci? Plemenskih žrebcev in kobil ne prodajajo. Ostale živali ponudijo v oskrbo rejcem, ki konj ne potrebujejo za delo ali razmnoževanje, temveč zgolj za druženje in izrabo sicer zanemarjenih travniških površin na njihovih posestvih. Cena teh živali je simbolična, interesenti pa morajo izpolnjevati pogoje, objavljene na spletni strani Kobilarne Lipica in Pravilnika o zaščiti rejnih živali.
Vendar pa Humar tudi tem pojasnilom in obrazložitvam ne verjame in poudarja, da se vodstvo kobilarne lahko zaščiti, ko prodaja konje »mešetarjem,« pri katerih lipicance čaka žalosten konec. »Žalostno je, da se ti konji podarjajo ali pa prodajajo za drobiž,« je ogorčen Humar in dodaja: »Konji dosegajo ceno tja do 250 evrov, kar je nekajkrat manj od cene mesa.«
