Ko je Danijel Bešič Loredan julija letos zapustil položaj ministra za zdravje, dolgo časa ni bilo znano, kaj namerava početi. Sprva je nakazoval, da se namerava preseliti v poslanske klopi.
Medtem ko več tednov ni dvigoval poštnih pošiljk državne volilne komisije, si je očitno premislil in se odločil, da bo kariero nadaljeval v zdravstvu. Neznanka je bila le, za koga vse bo delal. Do zdaj. V zadnjih dneh nam je namreč več virov potrdilo, da bo Bešič Loredan začel delati za zasebno kliniko Crystal, ki deluje v Ljubljani. Njen večinski lastnik je Ivan Simič, davčni svetovalec in direktor finančne uprave (Furs) v času dveh vlad Janeza Janše. S spletne strani klinike Crystal je mogoče razbrati, da za paciente že opravlja tudi storitve s področja ortopedije. Novica, da bo Bešič Loredan delal za Simičevo kliniko, je precejšnje presenečenje. Do zdaj je bil namreč poklicno vezan na Marka Bitenca, najvplivnejšega zasebnega zdravnika pri nas. V času ministrovanja je bil Bešič Loredan v 10-odstotnem delovnem razmerju pri Kirurgiji Bitenc, ki je eden največjih koncesionarjev pri nas. Hkrati je bil nosilec dejavnosti v Medicinskem centru Šalara, prek katerega je štiri ure na teden delal v Zdravstvenem zavodu Zdravje, ki je prav tako v Bitenčevi lasti. Številni so Bešiču Loredanu med mandatom očitali, da bi moral za ohranitev zdravniške licence delati pri javnih zdravstvenih izvajalcih. Čeprav se je Golobova koalicija ob prihodu na oblast zavezala k ohranitvi javnega zdravstva, se Bešič Loredan nikoli ni odločil delati za katero od največjih bolnišnic. Temu ostaja zvest tudi po odhodu iz politike.
Takšne in drugačne menjave
Kot že omenjeno, je večinski lastnik klinike Crystal Ivan Simič, ki je bil v času prejšnje vlade eden najvplivnejših ljudi v državi. Še preden so mu zaupali vodenje Fursa, je vodil vladni svet za debirokratizacijo, bil pa je tudi član vladne strokovne skupine za covid-19. Še danes je član nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja več kot 10 milijard evrov vredno državno premoženje. Po menjavi oblasti se je Simič, vrsto let eden najbolj znanih davčnih svetovalcev pri nas, umaknil z vrha Fursa in se lotil novih poslovnih izzivov. Lani jeseni je ustanovil medicinsko kliniko. »Začeli bomo zelo postopoma, najprej z estetiko, potem bomo dodajali druge zadeve. Naš cilj je postopoma zaposliti zdravnike. Začenjamo pa počasi kot najemniki ambulant v Dunajskih kristalih,« je napovedoval Simič. Pri projektu klinike je Simič moči najprej združil s Tomažem Drozgom, ustanoviteljem medijske hiše Adria Media, ki ima ob spletnem portalu Metropolitan v lasti tudi revije Story, Cosmopolitan, Elle in Avtomagazin. Drozg je takrat še oddajal prostore znani estetski kliniki Med-Art, ki je junija letos končala v stečaju, zdravstveno dokumentacijo njenih strank pa je zasegel sodni izvršitelj. V času, ko je Drozg s Simičem ustanavljal novo kliniko, je bil Med-Art že v finančnih težavah. Toda po dveh mesecih sta se s Simičem razšla. Nova partnerica pri projektu je postala Gordana Živčec Kalan, nekdanja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, znana po aferi s posojilom podjetju Mabra Inženiring, ki je pred dobrim desetletjem zgradilo Dunajske kristale. Prav tam ima danes sedež tudi nova klinika, v njej pa je Živčec Kalanova odprla zasebno ordinacijo za družinsko medicino.
Vse se vrti okoli denarja
Ali bo klinika s prihodom Bešiča Loredana, ki je do zdaj ekskluzivno delal pri Bitencu, širila nabor ortopedskih storitev, ni znano. Domnevati pa gre, da med njimi ne bo operacij kolen in kolkov, ki jih Bešič Loredan opravlja v prostorih Kirurgije Bitenc na Golniku. To je počel tudi v zadnjem letu dni, ko je bil minister, in sicer ob petkih. V tem času je v imenu vlade pripravljal zdravstveno reformo. Toda javnost si ga bo bolj zapomnila po interventnem zakonu za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu, po katerem so te še daljše. Zdravniki namreč niso delali več, ampak zgolj drugje. Zdravnike iz javnih bolnišnic je zakon celo spodbujal, da najbolj donosne operacije, posege in preglede iz dodatnega programa opravljajo pod okriljem zasebnih koncesionarjev, saj se jim je to bolj izplačalo.
Medtem ko javni zavodi svojih zdravnikov za dodatno delo niso ne mogli ne smeli nagrajevati, so bili ti za zasebnike cenejši, saj so dodatno delo v večini opravljali kot samostojni podjetniki ali prek podjemnih pogodb. Te so v posameznih primerih, predvsem pri radiologih, dosegale ekscesne vrednosti. Tako so zasebni izvajalci ustvarjali rekordne prihodke po zaslugi zdravnikov, zaposlenih v javnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, večina javnih ustanov pa je še v začetku letošnjega leta delovala pod načrti. V obdobju Bešiča Loredana je vsak od petih največjih zasebnikov, med njimi tudi Kirurgija Bitenc, iz interventnega zakona prejel več denarja kot večina javnih bolnišnic in zdravstvenih domov, ki zaposlujejo več sto ali tisoč ljudi. Simičeva klinika v nasprotju z Bitenčevo nima koncesije in je verjetno še nekaj časa ne bo imela. To pomeni, da bo zdaj že nekdanji minister za zdravje ostal zvest zasebnemu zdravstvu. Kdorkoli se bo pri njem zanimal za specialistične preglede in enostavne posege, bo moral zanje plačati iz lastnega žepa.
