V občini Starše so na take težave naleteli pri širitvi obrtne cone, njihovo električno omrežje je namreč prešibko za vse potrebe. "Če pogledate v posebno aplikacijo SODO, kjer lahko ugotovite moč omrežja po vsej Sloveniji, smo mi na najnižji možni ravni. Tudi na splošno je vzhodni del države slabše razvit na področju razvoja energetike oz. energetskih omrežij. Pri vsakem projektu tako skupaj z Elektrom Maribor iščemo ustrezne rešitve, ki so največkrat povezane z umeščanje novih elektroenergetskih objektov v prostor, kar pa seveda zahteva svoj čas in denar," je izpostavil Stanislav Greifoner, župan občine Starše in dodal, da imajo velike težave tudi s priključitvijo sončnih elektrarn.
Dravske elektrarne Maribor (DEM) sicer nameravajo v Zlatoličju graditi veliko sončno elektrarno, zato bo najverjetneje treba čim prej zagotoviti zadostno količino električne moči. Za vzpostavitev obrtne cone v Zlatoličju so morali na primer umakniti daljnovod in zgraditi novo transformatorsko postajo. Zanimivo sicer je, da ima ravno starška občina tako velike težave z elektriko, saj na njenem območju deluje največja slovenska hidroelektrarna, ki proizvede več kot petino električne energije DEM (577 GWh/letno).
Na desnem bregu Ptuja nova mestna zanka
Na Elektro Maribor je bilo naslovljeno vprašanje, zakaj je na vzhodu države električno omrežje precej bolj šibko kot v zahodnem delu. V odgovoru so pojasnili, da je omrežje na vzhodu bolj razvejano zaradi večje in bolj razpršene poseljenosti. "V zahodnem delu države je na približno enaki površini približno pol manj odjemalcev, tudi ti živijo na bolj strnjenih območjih. Temu primerne so v vzhodni Sloveniji tudi razdalje električnih vodov, ki so v povprečju približno dvakrat daljše. Posledica tega pa so fizikalne omejitve in zato manj ugodna izhodišča za priključevanje razpršene proizvodnje električne energije," so zapisali.
Glede na trditve Elektra Maribor je ravno razpršena poseljenost v vzhodnem delu Slovenije ključnega pomena, saj je posledično umestitev elektroenergetskih naprav v prostor zahtevnejša. Rešitev je gradnja proizvodnih virov tam, kjer se hkrati tudi porabijo, zato posledično ni treba graditi novih dodatnih vodov za transport odvečne energije k oddaljenim porabnikom. Na desnem bregu Ptuja med drugim načrtujejo novo mestno zanko, ki bi omogočila boljše razmere za vključevanje novih objektov v omrežje.
Za posodobitev električnega omrežja na območju Podravja so v zadnjih treh letih namenili v povprečju okoli 9,2 mio evrov na leto. Letos nameravajo k temu znesku dodati še dva milijona evrov. Sredstva bodo enakomerno investirali v vse podravske občine.
Da bi bilo v prihodnje zavrnitev čim manj, bi samo Elektro Maribor v naslednjih desetih letih potreboval skoraj milijardo evrov. Po trenutno znanih finančnih okvirih je zagotovljena manj kot polovica teh sredstev. Posledično bodo seveda morali zaposliti še ustrezno število strokovno usposobljenega kadra.