V poročilu za leto 2021 je Svet Evrope ugotavljal, da se je število zapornikov v času epidemije covida-19 zmanjšalo, med drugim precej tudi v Sloveniji. To je bil tudi razlog, da slovenski zapori niso več veljali za prezasedene. Po ukinitvi protikoronskih ukrepov pa v tokratnem poročilu, ki je zajelo obdobje od januarja 2021 do januarja 2022, v Svetu Evrope ugotavljajo obratno. V evropskih državah z več kot milijonom prebivalcev je namreč povprečna stopnja zaprtih oseb po ukinitvi protikoronskih ukrepov narasla za 2,3 odstotka, od tega v Sloveniji za kar 23 odstotkov.
Od držav z več kot milijon prebivalci so o omembe vrednem zmanjšanju stopnje zaprtih poročale le Bolgarija, Estonija in Nemčija, medtem ko so v 16 državah beležili precejšnje povečanje. Poleg Slovenije povečanje med drugim beležijo Finska in Francija (za 15 odstotkov), Severna Irska (13 odstotkov), Črna gora (12 odstotkov), Hrvaška (10 odstotkov), Turčija (9,2 odstotka) in Švedska (8,2 odstotka). V preostalih 24 državah je število zaprtih ostalo na približno enaki ravni.
Vrnitev v normalnost
Povečanje stopnje zaprtih v Svetu Evrope vidijo kot "vrnitev k relativni normalnosti družbenega življenja in delovanja evropskih kazenskopravnih sistemov", potem ko je v času epidemije stopnja zaprtih izrazito padla. Poudarjajo, da kljub temu povprečna stopnja zaprtih v Evropi v zadnjih 12 letih počasi, a vztrajno upada. Po ukinitvi protikoronskih ukrepov leta 2022 je namreč še vedno nižja od tiste, kot so jo zaznavali na začetku leta 2020, pred pandemijo. Slovenija sicer pri tem sodi med države, v kateri je stopnja zaprtih od leta 2005 narasla, in sicer za 17 odstotkov.
Zasedenost zaporov v Evropi se je od januarja 2021 do januarja 2022 povečala za 4,8 odstotka, s 87,4 na 91,6 zapornika na 100 razpoložljivih mest v zaporih. Pri tem je sedem držav poročalo o več kot 105 zaprtih na 100 razpoložljivih mest v zaporih, kar je pokazatelj resne prezasedenosti zaporov. Med njimi ima najbolj zasedene zapore Romunija, ki je poročala o 124 zapornikih na 100 razpoložljivih mest. Slovenija se v tem delu uvršča med države z zelo visoko zasedenostjo zaporov. Poročala je o 102 zapornikih na 100 razpoložljivih mest. V podobnem položaju kot Slovenija so Hrvaška (103), Avstrija (100), Švedska (100) in Madžarska (99).
Več kaznivih dejanj, povezanih z drogami
V državah Sveta Evrope se je v obdobju, ki ga je zajelo poročilo, zmanjšal delež obsojenih zaradi tatvin (za 8,8 odstotka), medtem ko se je povečal delež obsojenih zaradi kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z mamili (za 3,5 odstotka). Kazniva dejanja, povezana z drogami, so bila še naprej najpogostejši razlog za to, da je bil nekdo zaprt (storilci teh kaznivih dejanj so predstavljali skoraj petino zaporniške populacije), sledili so tatvina (15 odstotkov) in umor ali poskus umora (14 odstotkov). Zapornikov, katerih glavna kazen je povezana s cestnoprometnimi prekrški, je bilo 4,6 odstotka, 3,9 odstotka je bilo zaprtih zaradi gospodarskih ali finančnih kaznivih dejanj.
Konec januarja 2022 je bila povprečna starost zaprtih oseb v evropskih državah 38 let. Najnižjo povprečno starost imajo Bolgarija (31), Danska (34) in Francija (35), najvišjo pa Gruzija (44), Italija (42) in Portugalska (41). Od vseh zaprtih oseb je bilo približno 16,5 odstotka starejših od 50 let. Ženske so predstavljale pet odstotkov zapornikov, še kaže poročilo.
