Novice Svet24

Ob tem inštitut opozarja, da mednarodna primerjava opozarja na višje ravni uporabe konoplje med slovenskimi mladostniki kot njihovimi vrstniki iz drugih držav. "Mladostniki iz Slovenije pri uporabi konoplje presegajo povprečje vrstnikov iz drugih držav in se uvrščajo v sam vrh 45 držav, ki so bile vključene v raziskavo Z zdravjem povezana vedenja 2018 (HBSC 2018)," so opozorili.

Mladi, ki niso zaposleni, niti niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, so še posebej ranljivi glede uporabe psihoaktivnih snovi, sporoča NIJZ in dodaja, da so podatki raziskave, narejene med udeleženci programa Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O), opozorili na višje ravni razširjenosti konoplje med udeleženci programa PUM-O kot med všolanimi mladimi, saj je skoraj 60 odstotkov udeležencev programa PUM-O vsaj enkrat v življenju uporabilo konopljo, poroča NIJZ.

Zakaj posežejo po mamilih?

"Mladostništvo je pogosto zaznamovano s številnimi izzivi, ki lahko vodijo v nezadovoljstvo s samim s seboj ter s svetom okoli sebe. Želja po prevzemu odraslih vlog in večji samostojnosti v času, ko nastopijo pomembne spremembe v mladostnikovih možganih, ustvarja tudi možnosti za slabo premišljene odločitve in vpletenost v tvegana vedenja, kot so tvegano spolno vedenje, kajenje tobaka, uporaba alkohola, tvegano vedenje pri vožnji in uporaba prepovedanih drog. Uporaba psihoaktivnih snovi lahko pomaga mladim premagovati nezadovoljstvo in jim ustvari lažno predstavo o tem, česa vse so sposobni in kako lahko brez večjega napora izpolnijo svoje želje in pričakovanja. Skozi pripadnost skupini, ki uporablja psihoaktivne snovi, pridobijo občutek moči in vrednosti, ki pa ni v skladu z družbenimi vrednotami in normami," na vprašanje, kaj mlade vodi v uporabo droge, odgovarja NIJZ.

Ugotavljajo še, da kljub obsežnemu številu raziskav, ki potrjujejo škodljivost uporabe in številna tveganja, povezana z uporabo psihoaktivnih snovi v mladostništvu, "mladostniki živijo v kulturi, v kateri družinski, družbeni, skupnostni in medijski vplivi pogosto prikazujejo uporabo psihoaktivnih snovi v obdobju mladostništva kot pričakovano in normalizirano vedenje in ne kot znatno zdravstveno tveganje", so poudarili. Uporaba psihoaktivnih snovi tako pri mladih pogosto ni identificirana kot rizično tvegano vedenje in zato mladi ne dobijo pomoči pravočasno. Pogosto so obravnavani šele takrat, ko so zaradi uporabe psihoaktivnih snovi in pridruženega vedenja obravnavani na psihiatriji, policiji ali pa jim grozi izključitev iz šole, izpostavlja inštitut.

Profimedia

O posledicah

V literaturi so po besedah NIJZ opisane najrazličnejše škodljive kratkoročne in dolgoročne zdravstvene ter socialne posledice uporabe konoplje. Pravijo, da se med kratkoročne posledice uporabe konoplje uvrščajo okrnjen kratkoročni spomin, zaradi katerega se posameznik težje uči in si težje zapomni informacije, slabša sposobnost presojanja, slabše sposobnosti, ki so potrebne za varno vožnjo, vključno z reakcijskim časom, sposobnostjo sledenja liniji ceste in vzdrževanjem pozornosti. "So pa kratkoročne posledice uporabe konoplje vidne tudi v duševnem zdravju, in sicer se lahko pojavijo občutki tesnobnosti, pri uporabi večjih količin konoplje pa lahko nastopita paranoja in psihoza. Med dolgoročne posledice redne uporabe konoplje se uvrščajo slabša akademska uspešnost (slabši šolski uspeh, slabša dosežena izobrazba, opustitev šolanja), večja verjetnost uporabe drugih prepovedanih drog in razvoj zasvojenosti, večje tveganje za kronični bronhitis in za psihotične motnje, še posebej, če so uporabniki v preteklosti že imeli tovrstne težave ali so te težave prisotne v družini. Redna uporaba konoplje lahko poseže tudi v razvoj možganov," so našteli.