Slovenija je že bila članica Varnostnega sveta ZN, in sicer v obdobju 1998-1999, ko je bila izvoljena v konkurenci Makedonije in sedanje protikandidatke Belorusije. Leta 2011 je poskusila znova, vendar jo je po maratonskem glasovanju v Generalni skupščini ZN na koncu porazil Azerbajdžan. Odločitev za vnovično kandidaturo je konec leta 2021 sprejela vlada Janeza Janše. Že takrat se je domnevalo, da je to storila na pobudo ZDA, ki niso želele, da bi bila Belorusija edina kandidatka v vzhodnoevropski skupini. Pred dnevi je Janša to tudi potrdil.
Po najavi kandidature so se nemudoma popravili odnosi z vlado ameriškega predsednika Joeja Bidna. Takratni zunanji minister Anže Logar je hitro dobil obisk v State Departmentu pri državnem sekretarju Antonyju Blinknu, ki je novinarjem kot temo pogovora izpostavil tudi kandidaturo za Varnostni svet. Vlada Roberta Goloba je projekt nadaljevala, zunanja ministrica Tanja Fajon pa ga je označila kot nacionalni in ne vladni projekt.
Zmerni optimisti
V Mladiki sicer slaba dva tedna pred glasovanjem pričakovanj o tem, na koliko glasov računajo, ne razkrivajo. Ministrica Fajon ponavlja, da so zmerni optimisti, kar je povedala tudi v intervjuju za Novice Svet24.
Po ocenah poznavalcev Slovenija težko računa na zmago že v prvem krogu glasovanja, več je možnosti, da dovolj podpore zbere v drugem ali tretjem krogu. Glasovanje bo sicer tajno, kandidatka za izvolitev potrebuje dvotretjinsko večino držav, ki so prisotne in glasujejo. Če glasuje vseh 193 članic Generalne skupščine ZN, to pomeni, da mora osvojiti 129 glasov. Sprva je kazalo, da ima Slovenija razmeroma majhne možnosti za uspeh, saj je Belorusija kandidaturo sprožila že leta 2007 in je v tem času dobila veliko obljub o podpori. Nato se je februarja lani začela ruska agresija na Ukrajino, Belorusija pa je pri tem ključna ruska zaveznica, ki je ruskim silam na razpolago dala tudi svoje ozemlje, da so z njega napadle sosednjo državo.
Z vojno v Ukrajini slabši obeti za Belorusijo
Tehtnica se je nagnila na stran Slovenije. Dosedanje resolucije Generalne skupščine ZN proti vojni so pokazale, da rusko agresijo obsoja velika večina sveta oziroma okrog 140 držav, kar je toliko, kot je Slovenija dobila glasov pri kandidaturi leta 1997, ko si je sedež zagotovila že v prvem krogu. Vojna v Ukrajini še zdaleč ni edini dejavnik, ki bo odločal o tem, kako bodo države glasovale, vendar ni zanemarljiv. Belorusija ne vodi posebne kampanje za izvolitev, ker računa na podporo Rusije. Slovenija se po drugi strani izogiba poudarjanju tega, da ima jasno podporo ZDA in EU, saj to v ZN ni vedno popularno, še posebej ne pri afriških in latinsko-ameriških državah.
Diplomatska agitacija
Slovenska diplomacija je v zadnjih mesecih veliko naporov vložila predvsem v pridobivanje podpore afriških držav, številne med njimi so obiskali visoki slovenski predstavniki, Ljubljana je odprla veleposlaništvo v etiopski Adis Abebi, kjer ima sedež tudi Afriška unija. Tam je veliko časa preživel posebni odposlanec zunanje ministrice za kandidaturo Franc But. Okrepili so se tudi stiki z državami Latinske Amerike in Karibov, tik pred glasovanjem v Generalni skupščini ZN je zunanja ministrica obiskala Azijo. Velike sile se za zdaj glede podpore niso glasno opredeljevale, vendar poznavalci pričakujejo pritisk ene in druge strani, če tekma ne bo odločena v prvem ali drugem krogu glasovanja.
Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija je sicer nastopil v podporo Belorusiji na nedavnem soočenju veleposlanikov Belorusije in Slovenije pri ZN, Valentina Ribjakova in Boštjana Malovrha, vendar je vse ostalo pri vljudnih in skoraj prijateljskih tonih.
Analitiki prav tako ne opažajo kakšne posebne kampanje Kitajske v korist Belorusije, katere predstavniki v New Yorku sicer izpostavljajo, da na položaj računajo že od leta 2007 in se jim zato kandidatura Slovenije, vložena šele proti koncu leta 2021, zdi krivična. Pojavljajo se tudi ugibanja, da bi lahko Belorusija odstopila od kandidature, če bi ugotovila, da nima možnosti za izvolitev. Z Rusijo bi verjetno potem tak korak utemeljevali s krivičnostjo, zahodnim imperializmom in podobnimi argumenti.
Prednost Slovenije je, da v mednarodni skupnosti praktično nima sovražnikov, a v številnih državah, katerih podporo potrebuje, je niti ne poznajo prav dobro. Slovenija je sicer v ospredje pri kandidaturi postavljala vprašanja, kot so človekove pravice, podnebne spremembe, nasprotovanje vojnam in jedrskemu orožju, pravice otrok in pomoč državam pri razvoju.
Drugod brez volitev
V azijski skupini bo sedež, ki ga bodo izpraznili Združeni arabski emirati, predvidoma dobila Južna Koreja. V okviru afriške skupine so se članice dogovorile, da bosta Gabon in Gano nasledili Sierra Leone in Alžirija. V okviru latinskoameriške skupine pa je dogovor, da bo Gvajana nasledila Brazilijo.
Dogovor v okviru regionalne skupine sicer še ne pomeni avtomatske potrditve, saj države kandidatke za izvolitev potrebujejo dvotretjinsko večino držav, ki so prisotne in glasujejo. Če glasuje vseh 193 članic Generalne skupščine ZN, to pomeni, da mora država osvojiti 129 glasov.
Nove članice bodo položaj zasedle 1. januarja 2024, mandat jim bo potekel 31. decembra 2025.
Pet stalnih in pravica do veta
Varnostni svet ZN ima 15 članic, od katerih jih je pet - ZDA, Rusija, Kitajska, Francija in Velika Britanija - stalnih in jim ni treba na volitve. Stalne članice imajo poleg tega pravico veta. Ostalih deset sedežev je razdeljenih po regionalnih skupinah sistema ZN. Vzhodnoevropska skupina ima na voljo en sedež, azijska, latinskoameriška ter skupina zahodna Evropa in drugi po dva, afriška skupina pa ima tri sedeže. Poleg stalnih in članic, ki bodo izvoljene 6. junija, bodo do konca leta 2024 v Varnostnem svetu ZN še Japonska, Ekvador, Malta, Švica in Mozambik.
Naloga Varnostnega sveta ZN je ohranjanja svetovnega miru in varnosti, pri čemer se v zadnjem času predvsem zaradi vojne v Ukrajini, ki jo je napadla stalna članica Rusija, sooča z nezmožnostjo kakršnega koli ukrepanja. Stalne članice so razdeljene na dva bloka - zahodni (ZDA, Francija, Velika Britanija) in vzhodni (Rusija in Kitajska). Ker imajo stalne članice pravico veta, brez njihovega soglasja ta organ ZN ne more sprejeti nobene zavezujoče resolucije. Tako tudi ni sprejel nobene resolucije z obsodbo ruske agresije na Ukrajino, je pa to z veliko večino storila Generalna skupščina ZN. Vendar resolucije slednje niso zavezujoče.
Že dolga leta se vrstijo pozivi k reformi Varnostnega sveta, ki je bil oblikovan po drugi svetovni vojni, danes pa ne ustreza več razmeram in potrebam modernega sveta, a v danem trenutku možnosti za to ni.
Direktor za ZN pri Mednarodni krizni skupini (ICG) Richard Gowan je za STA dejal, da Kitajska, na primer, ne bo nikoli dovolila stalnega članstva Japonske. Indija in Pakistan izključujeta drug drugega in tudi v Afriki ni soglasja o tem, katera država bi lahko dobila stalni sedež.
