Septembra lani je 19 slovenskih podjetij ustanovilo Tehnološki forum, da bi promovirali in zagovarjali ukrepe, ki bi bistveno okrepili visokotehnološki sektor v Sloveniji. Danes je v forum včlanjenih 25 podjetij, med njimi tudi hitro rastoča tehnološka podjetja, kot so Zemanta, 3Fs, Ekipa2 in Sportradar. Prepričani so, da se bo s tem povišala dodana vrednost gospodarstva, ustvarila pa bi se tudi nova delovna mesta z nadpovprečnimi plačami, kar bi precej povečalo ekonomsko in socialno blaginjo v državi.
Nagraditi delo, ne premoženja
Ukrepi, ki jih zagovarjajo v Tehnološkem forumu, so spodbujanje uspeha z lastnim delom, celosten razvoj kadrov, digitalizacija ter debirokratizacija in izboljšanje poslovnega okolja. V globalno uspešnih hitro rastočih podjetjih, ki so del Tehnološkega foruma, menijo, da slovenski davčni sistem ni pravičen. Trenutna ureditev je namreč taka, da je premoženje pri nas izjemno nizko obdavčeno, veliko višja pa je davčna obremenitev dela. Da je slednje treba spremeniti, nas opozarjajo tudi mednarodne organizacije, kot je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Davčno nagrajeni so namreč tisti, ki že imajo veliko, in kaznovani tisti, ki z lastnim delom šele poskušajo nekaj ustvariti. V Tehnološkem forumu menijo, da so za krepitev visokotehnološkega sektorja, ki je za ustvarjanje visoke dodane vrednosti izjemnega pomena, potrebni ukrepi, kot so uvedba tako imenovane razvojne kapice, ki bi omejila višino socialnih prispevkov pri višjih plačah, ureditev področja solastništva zaposlenih v podjetjih in bistveno povišanje vlaganj tveganega kapitala v slovenska podjetja.
Razvoj kadrov
Na področju razvoja kadrov v Tehnološkem forumu predlagajo pripravo celostne strategije izobraževanja kadrov za potrebe prihodnosti, tako formalnega kot obšolskega in vseživljenjskega, od poglabljanja digitalnih veščin do učenja podjetništva ter drugih veščin in znanj, povezanih z visokotehnološkim sektorjem. Poglobili bi sodelovanje med gospodarstvom in univerzami, ki bi omogočilo nove razvojne preboje na področju visoke tehnologije. Menijo, da trenutno univerzitetni kader ni dovolj nagrajen za sodelovanje z gospodarstvom. Želijo si tudi, da bi se poenostavilo zaposlovanje visokokvalificiranih tujcev, ki želijo priti delat v Slovenijo, in uvedlo sheme digitalnega nomadstva, ki posameznikom z vsega sveta omogočajo, da zaprosijo za digitalno osebno izkaznico in dostopajo do e-storitev Slovenije, s čimer lahko poslujejo v državi, ne da bi morali dejansko tam tudi živeti. Menijo, da je treba izvesti tudi »prestrukturiranje«, delovni sili dati možnost dodatnega izobraževanja in pridobitve tistih veščin, ki jih gospodarstvo prihodnosti potrebuje, ter spodbujati, da tak kader nato prehaja od manj učinkovitih podjetij k tistim podjetjem, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost.
Digitalizacija in debirokratizacija
Na področju digitalizacije in debirokratizacije predlagajo pospešeno digitalizacijo države in javne uprave, pri čemer izpostavljajo dva ukrepa: uvedbo e-notarja in uveljavitev tako imenovane poenostavljene delniške družbe, ki bi omogočila lažje investiranje v takšna podjetja in lažjo udeležbo zaposlenih pri lastništvu oziroma dobičku teh podjetij.
