Država je oškodovancem najprej obljubljala možnost finančne pomoči, kar se je kasneje izkazalo za neizvedljivo, saj ne bi bilo po črki zakona. Seveda se je zastavilo vprašanje, zakaj je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) oškodovance sploh pozivalo k prijavi škode in dokazovanju plačila sanacije, če se je kasneje izkazalo, da državne pomoči ni mogoče izplačati.
Razočaranje oškodovancev, ki so zaman pošiljali dokumentacijo, s katero so izkazovali stroške sanacije po neurju, je razumljivo. Sto šest je takšnih, eden izmed njih je potrkal na vrata uredništva Štajerskega tednika. Povedal je, da mu je neurje avgusta 2020 poškodovalo nepremičnino. Leto dni kasneje ga je okoljsko ministrstvo obvestilo, da je vključen v program za odpravo posledic škode, kar pomeni, da bi mu država lahko del nastale škode pod določenimi pogoji poplačala. MOP ga je celo pisno pozvalo k izpolnitvi vloge in priložitvi dokazil o sanaciji škode: »V postopku izvajanja programa in ugotavljanja upravičenosti do sredstev za odpravo posledic naravne nesreče vas prosimo za izpolnitev prilog ter predložitev dokazil, ki se nanašajo na obnovitvena dela poškodovane stanovanjske stavbe.« Okoljsko ministrstvo je vlagatelje v dopisih pozivalo, naj natančno navedejo podatke o vseh plačanih računih za sanacijo škode, ki je nastala v neurju. Prav tako so specificirali, kateri posegi in material so lahko sofinancirani.
Dokumentacijo in dokazila pošiljali zaman
Kasneje se je izkazalo, da je velika večina oškodovancev dokumentacijo pošiljala zaman, država je namreč ugotovila, da do pomoči niso upravičeni. Jih je zavajala, se sprašujejo oškodovanci. Dejansko bi to lahko držalo, saj zakon o odpravi posledic naravnih nesreč škode, ki jo povzročita močan veter ali toča, ne obravnava. To bi zaposleni na ministrstvu seveda lahko vedeli (oziroma so verjetno vedeli) in ljudem tako ne bi dajali lažnega upanja, da lahko prejmejo državno pomoč. Za škodo na objektih, ki je posledica naravne nesreče, je iz državnega proračuna mogoče pridobiti do 40 odstotkov sredstev, potrebnih za obnovo.
Kdaj se sredstva za odpravo škode po naravni nesreči sploh izplačajo
Sredstva iz državnega proračuna se v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč sme izplačati le za škodo, ki jo povzročijo potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava. »V primerih, ko je bilo na podlagi prejete dokumentacije ugotovljeno, da je škoda na objektu nastala izključno zaradi neugodnih vremenskih razmer oziroma kot posledica toče ali hudega vetra, ne more biti predmet obravnave dodelitve sredstev državnega proračuna za odpravo nastalih posledic,« so na naša vprašanja odgovorili na novoustanovljenem ministrstvu za naravne vire, saj MOP več ne obstaja.
Ministrstvo za naravne vire smo nato izrecno vprašali, zakaj so oškodovance, če po zakonu do pomoči iz državnega proračuna niso upravičeni, sploh pozivali k oddaji vloge. Odgovora na to vprašanje nismo dobili.
