Menda je ravno železnica tisto sredstvo prevoza, ki je od svojega nastanka v primerjavi z letalom ali avtomobilom najmanj napredovala. A to še ne pomeni, da je zaradi tega kaj slabša, le da ima svoje specifične značilnosti in zahteve, ki pa se jim morajo drugi udeleženci v prometu prilagoditi. Vlak se namreč veliko težje ustavi kot na primer avtomobil.
V Sloveniji velja, da ima vlak ali drugo prevozno sredstvo na tirih že zaradi svoje velikosti in dolge poti zaviranja, včasih ta lahko nanese tudi dober kilometer ali več, prednost pred drugimi udeleženci v prometu, največkrat pa pride do »konflikta« seveda ravno na križanju prometne infrastrukture. Torej na železniških prehodih.
*Pri prečkanju nivojskega prehoda morate voziti ali hoditi s posebno previdnostjo in voziti s hitrostjo, pri kateri lahko pred prehodom varno ustavite. Ne pozabite, da ima vlak prednost!
*Upoštevajte vidne in zvočne signale – ustavite, ko na svetlobnem znaku izmenično utripata rdeči luči in ko se zapornice ali polzapornice spuščajo. *Progo prečkajte šele takrat, ko se rdeče luči ugasnejo, zvočni signal pa utihne.
*Pomembno se je zavedati, da čeprav je vlak že odpeljal, lahko prvemu vlaku sledi naslednji po sosednjem tiru že čez nekaj sekund, na kar vas v tem primeru zvočni in vidni signali še vedno opozarjajo.
*Ob prečkanju zmanjšajte glasnost avtoradia in prekinite telefonske pogovore, obrišite zamegljena stranska stekla oziroma odprite stranska okna na vozilu, da boste lahko jasno zaznali železniško vozilo.
*V primeru prečkanja železniških tirov peš ali s kolesom pospravite telefon in iz ušes odstranite slušalke ter se previdno odpravite čez progo.
*Posebej pazljivi morate biti ponoči in v slabših vremenskih razmerah, saj je lahko zvok varljiv in nam lahko pokvari oceno o dejanski oddaljenosti vlaka.
*Vlak, ki vozi s potovalno hitrostjo 100 km/h, potrebuje kar en kilometer, da se ustavi! *Vožnja ali hoja mimo zapornic, ko so te spuščene ali se ravno spuščajo, je prepovedana in tudi skrajno nevarna. Za tovrstna početja, ki se lahko končajo izredno tragično, ni opravičila. Zavedati se moramo, da lahko po progi v kateremkoli trenutku pripelje vlak, ki se po trku lahko ustavi šele po nekaj sto metrih.
K moriji na slovenskih cestah pripomore tudi uboga infrastruktura. A le malokrat se sliši iz ust odgovornih, ki poudarjajo varnost pri vožnji, zagovarjajo strožje disciplinske ukrepe in višje kazni, da bi lahko kaj več naredili tudi na področju infrastrukture. Prepogosto namreč pozabljamo na neurejene prehode čez železniške proge. Na teh se žal prav tako dogajajo nesreče, ki bi jih lahko preprečili. Če bi seveda imeli dovolj denarja, pravijo odgovorni.
Stanje se izboljšuje, a še vedno se najdejo tragični junaki
Do takrat ostajajo tudi nezavarovani železniški prehodi velike črne točke, ki vedo znova poskrbijo za mrtve ali hudo poškodovane, voznike vozil ali pešce. Statistika namreč pravi, da je bilo leta 2022 kar 41 prometnih nesreč na prehodih, pri tem sta dva udeleženca umrla, eden je bil hudo telesno poškodovan in devet lahko telesno poškodovanih. Posebna statistika velja za pešce, kako nevarni so prehodi, ki so »zavarovani« samo z andrejevim križem, pa govorijo tudi številke. Po podatkih Slovenskih železnic je bilo med pešci leta 2022 pet nesreč, v katerih je bil prehod zavarovan z zapornicami, ena s semaforjem in kar sedem samo z andrejevim križem.
Številke torej govorijo svoje, a na vprašanje, zakaj po vseh desetletjih investicij še nimamo stoodstotno zavarovanih prehodov z zapornicami, je odgovor železnic denar: »Strošek vzpostavitve tehnično zavarovanega nivojskega prehoda je odvisen od več dejavnikov. Na ceno zavarovanja tako bistveno vplivata gradbena ureditev prehoda in tehnična zahtevnost avtomatskega zavarovanja. Povprečna ocenjena vrednost tehnično nezahtevnega objekta znaša 400 tisoč evrov.«
Kaj pa pravijo načrti?
Na železnicah poudarjajo, da se že vrsto let pospešeno ukinja prehode. Za povečanje varnosti cestno železniškega prometa pa se ureja zavarovanja z zapornicami in gradi zunajnivojska križanja. Sočasno se gradijo povezovalne ceste, ki omogočajo lažji dostop do zavarovanih prehodov oziroma zunajnivojskih križanj. Na splošno se po njihovo število prehodov zmanjšuje z leti. Če jih je bilo decembra 2000 še 1078, od tega kar 71 odstotkov zavarovanih le z andrejevim križem, jih je bilo decembra 2022 le še 688, od teh pa jih je polovica še vedno zavarovana le z andrejevim križem. V Sloveniji imamo sicer okoli 1208 kilometrov železniških prog.
Policija dodaja, da je nezavarovan prehod lahko velika past: »Najpogostejši vzroki za nesreče na nivojskih prehodih je neupoštevanje predpisov. Ugotavljamo, da so vozniki cestnih vozil na železniških odsekih prog, kjer vozi manj vlakov, tudi manj pozorni pri prečkanju nivojskega prehoda in ne pričakujejo vlaka.«
Kazen je še najmanjša »nevarnost«
Pri agenciji za varnost v prometu pravijo, da je za varno prečkanje železniške nujno, da je tisti, ki prečka progo, popolnoma zbran in mora upoštevati prometna pravila ter signalizacijo, še posebej prometni znak andrejev križ, svetlobni znak in spuščene zapornice ali polzapornice. Vlak se zaradi svoje teže in hitrosti ne more hitro ustaviti. Pri hitrosti 100 km/h in pri polnem zaviranju je njegova ustavljalna pot vsaj en kilometer.
Zato velja, da moramo biti v primeru prečkanja proge, pa naj bo ta zavarovana z zapornicami ali le s semaforjem ali andrejevim križem, »dvojno« pozorni. Vsako kršenje predpisov pomeni ogrožanje sebe in drugih, za takšen prekršek pa je predvidena visoka kazen. Od 200 do 500 evrov in pet kazenskih točk vas bo stal prekršek na prehodu. Da o življenju ne govorimo.
Najbolj kritična je jugovzhodna Slovenija
Po podatkih Slovenskih železnic je največ prehodov, zavarovanih z andrejevim križem, na območju regionalne proge št. 80 na relaciji Metlika–Ljubljana in na območju regionalne proge 81 Sevnica–Trebnje. Dolenjska in Bela krajina sta torej najbolj na udaru, in čeprav so že pred leti odgovorni poudarjali, da je nezavarovan nivojski prehod z vso cestno signalizacijo le začasen ukrep, ostaja še vedno polovica teh prehodov prepuščenih le pozornosti udeležencev v prometu.
