Iskanje dela. Naloga, ki marsikoga spravi v obup, le redkim pa uspe najti idealno službo. Če jih delo zanima, dobijo ustrezno plačilo in še sodelavci so prijetna družba. V praksi je le redko tako idealno, a mnogim zadostuje že to, da delo sploh imajo. Iskanje dela je sicer postalo zdaj nekoliko lažje, statistika pa tudi govori, da je brezposelnost obvladljiva. A velikih pretresov ne manjka, ko se nenadoma na cesti znajde večja skupina delavcev. Magna je eden zadnjih v nebo vpijočih primerov, teh delavcev statistika ne bo posebej zanimala. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo februarja letos v Sloveniji dobrih 53.400 brezposelnih. Glede na januar 2023 je to za 3,6 odstotka manj, na voljo pa je bilo le 13.899 delovnih mest, od teh jih največ potrebuje gradbeništvo (5425 delovnih mest), sledijo predelovalne dejavnosti s 4931 mesti in zdravstvo s 3622.
Enakopravna brezposelnost
Po občinah je seveda brezposelnost zelo različna. Decembra 2022 je bila najvišja v občini Rogašovci in je znašala 14,1 odstotka, najnižja pa je znašala 1,6 odstotka v občini Železniki. Samo v Ljubljani so konec februarja zabeležili 8000 brezposelnih oseb, kar je največ med občinami, najmanj po številu pa so jih imeli na Jezerskem, zgolj sedem. Tudi sicer brezposelnost med spoloma deluje zelo »enakopravno«, približno polovica jih je žensk. A če pogledamo v celotni populaciji, je stopnja brezposelnosti pri moških vseeno nekaj nižja, natančno tri odstotke, medtem ko je ta pri ženska malce višja – 3,6 odstotka. V Sloveniji so našteli okoli 982.000 delovno aktivnih prebivalcev, torej manj kot polovica vseh Slovencev. Po podatkih Eurostata je bila brezposelnost pri nas januarja 2023 le 3,2 odstotka, zavod za zaposlovanje pa za december 2022 navaja 5,4-odstotno brezposelnost. A če upoštevamo Eurostatove podatke, je Slovenija med vodilnimi po nizki brezposelnosti. Najvišje je uvrščena Italija s 13 odstotki, boljše številke kot Slovenija imajo le Češka, Poljska, Nemčija in Malta. Evropsko povprečje je trenutno okoli 6,1 odstotka. Samo v območju evra je bila 6,7 odstotka. Nihče pa si ne želi ponovitve neslavnega rekorda iz oktobra 1993. Takrat je bilo na zavodu za nezaposlene registriranih 137.257 oseb, kar je največ po osamosvojitvi Slovenije.
Struktura brezposelnih je »uravnotežena«
Skrbi lahko tudi brezposelnost mlajših od 25 let. Tudi tukaj je sicer Slovenija v najboljši evropski tretjini, a je zaradi 9,3 odstotka to vseeno skrb vzbujajoča številka. Posebej če pomislimo, da je evropsko povprečje okoli 14 odstotkov. Med iskalci prve zaposlitve je pri nas skoraj 15 odstotkov še vedno brezposelnih, v slabem položaju so tudi starejši od 50 let s skoraj 40 odstotki. Posebej starejši morajo pri marsikaterem iskanju službe ali pogovoru zanjo potem odstopiti mesto mlajšim, pa čeprav manj izkušenim iskalcem dela. Med tujci ima v Sloveniji delovno dovoljenje 51.501 delavec, januarja letos pa so zabeležili 1331 izdanih delovnih dovoljenj.
Kaj dela država
Na ministrstvu za delo poudarjajo, da sta trenutno v veljavi dva interventna ukrepa za ohranitev delovnih mest – subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in delno povračilo ter nadomestila za čas čakanja na delo od doma. »Pri obeh ukrepih je osnovni predpogoj za pridobitev pomoči upravičenost do pomoči za gospodarstvo zaradi izjemnih povišanj cen energentov. Glede reševanja socialnih stisk odpuščenih delavcev pa oseba, ki je izgubila delo, s prijavo v evidenco brezposelna dobi vse pravice iskalca zaposlitve. Sem spada tudi pravica do denarnega nadomestila. Prav tako vsakdo dobi svetovalca, nemudoma pa se začne iskanje novih priložnosti na trgu dela,« so povedali na ministrstvu za delo.
Premalo kadra, a brez pozitivnega vpliva
V gospodarstvu opozarjajo, da so še posebej ogrožena energetsko intenzivna podjetja. Med podjetji, ki so v zadnjem mesecu napovedala večje število presežnih delavcev, najdemo tudi podjetje iz industrije proizvodnje kovin. Napovedi odpuščanj so v zadnjem mesecu zabeležili tudi v drugih dejavnostih in podjetjih, pri katerih upadajo naročila ali imajo visoke stroške poslovanja. »Pozitivno je, da se ob omenjenih napovedih zaradi primanjkljaja kadrov na naš zavod za zaposlovanje obračajo delodajalci, ki so zainteresirani za zaposlitev presežnih delavcev. Povečanje števila zaposlenih je bilo napovedano v vseh dejavnostih, najbolj spodbudne so bile napovedi za gradbeništvo, gostinstvo, druge poslovne dejavnosti, kamor spadajo tudi zaposlovalne dejavnosti ter informacijske in komunikacijske dejavnosti,« so povedali na zavodu.
Pomanjkanje delavcev se bo nadaljevalo
Primanjkljaj delavcev je svojevrsten fenomen: ob vsej brezposelnosti nekatera podjetja ne najdejo dovolj usposobljenih delavcev. To je po njihovo posledica večletnega ugodnega gospodarskega ozračja in demografskih gibanj. Ta neskladja se po raziskavi zavoda za zaposlovanje le še poglabljajo, težave delodajalcev z iskanjem kadra so vse pogostejše. Več kot polovica delodajalcev namreč v prihodnje pričakuje težave z iskanjem kadra. Kljub temu to v prihodnjih dveh letih ne bo dovoljevalo vidnejše rasti zaposlenosti. Pri Umarju za letos napoveduje povprečno brezposelnost dobrih 49 delavcev, leta 2024 naj bi se zmanjšala na skoraj 48 tisoč, leta 2025 pa naj bi bilo v povprečju brezposelnih 46.100 oseb.
Odpuščanja in stečaji
Zavod za zaposlovanje sicer ne vodi posebne evidence delodajalcev, ki so odpustili večje število delavcev. Vseeno lahko naštejemo nekaj javnosti dobro poznanih primerov večjih odpuščanj ali stečajev od leta 2019: leta 2019 Gorenje gospodinjski aparati (presežki), Litostroj Power (presežki), Adria Airways (stečaj), Arum (stečaj), leta 2020 Boxmark Leather (presežki), CarTarget Group (stečaj), leta 2021 Nova kreditna banka Maribor (presežki), DANI AFC (presežki), Safilo, proizvodnja očal (likvidacija), Adient (likvidacija), leta 2022 Revoz (presežki) in Hella Saturnus (presežki). V zadnjem času so v medijih izpostavljene predvsem napovedi odpuščanj v podjetjih Magna Steyr, Talum in A&E Europe.
