Sodnica Tanja Bizjak je v delni sodbi zavrnila tožbeni zahtevek v delu, v katerem je Janša od nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar ter sodnikov Barbare Klanjšek, Milana Štruklja, Vesne Žalik in Branka Masleše zahteval, da mu plačajo nekaj več kot 900.000 evrov odškodnine in zamudne obresti od septembra 2017 dalje. Na podlagi zavrnitve tožbenega zahtevka je tožnik tožencem dolžan plačati njihove pravdne stroške.
Janša je ob objavi sodbe na Twitterju zapisal: "Brez izvajanja enega samega dokaza je kranjska sodnica zavrnila odškodninsko tožbo zoper Maslešo in ostale akterje krivosodja v zadevi Patria, češ da naj škodo namesto njih poravnajo nič krivi davkoplačevalci."
Da je bila omenjena delna sodba že izdana, so danes potrdili tudi na kranjskem okrožnem sodišču. Ker vročitev vsem strankam še ni izkazana, pa je še niso mogli razkriti.
Sodnica zavrnila dokazne predloge
Delno sodbo je sodnica spisala po obravnavi zadeve 22. decembra lani. Po vpogledu v listinske dokaze je ocenila, da je zadeva glede tožbe zoper pet toženih posameznikov zrela za odločitev. Zato se je odločila, da bo izdala delno pisno odločbo. Ob tem je zavrnila dokazne predloge po zaslišanju nekaterih prič, med drugim tudi ustavnih sodnikov.
Janšev odvetnik Franci Matoz je tedaj poudaril, da gre zaradi neizvedbe predlaganih dokazov za absolutno kršitev pravilnosti postopka. Ocenil je sicer, da so ponudili dovolj dokazov za to, da so toženi posamezniki ravnali samovoljno z namenom povzročitve škode in da so s tem izpolnili vse elemente odškodninske odgovornosti. Janša je dejal, da v zadevi Patria ni šlo za sojenje, temveč za politični obračun in politično eksekucijo. Zato meni, da bi ti konkretni posamezniki morali za to nositi odgovornost, namesto, da jo prelagajo na državo, da bo namesto njih plačala odškodnino.
Pooblaščenci toženih so na drugi strani opozorili, da bi šlo za nevaren precedens, če bi sodišče tožilki in sodnikom pripisalo odškodninsko odgovornost za njihovo delo. Kot je izpostavil pooblaščenec treh toženih Emil Zakonjšek, sodnikom pri odločanju po ustavi pripada imuniteta. Tako napačna materialno pravna odločitev ne more pomeniti njihove odškodninske odgovornosti, temveč za morebitne sodne zmote odgovarja država. "Drugače ni mogoče zagotoviti neodvisnosti sodstva, ki je temelj pravne države," je poudaril Zakonjšek.
Sodba kranjskega okrožnega sodišča še ni pravnomočna, rok za pritožbe pa se izteče 21. februarja. Ko bo sodba pravnomočna, se bo na kranjskem sodišču nadaljeval postopek o odškodnini, ki jo Janši terja od države.
Nakup finskih oklepnikov 8x8 je prerasel v eno večjih afer v samostojni Sloveniji. Po pravnomočni obsodilni sodbi na dveletno zaporno kazen, zaradi katere je Janša junija 2014 moral v zapor, je ustavno sodišče decembra 2014 najprej zadržalo izvajanje kazni in Janšo izpustilo na prostost, aprila 2015 pa sklenilo zadevo vrniti na prvostopenjsko sodišče.
Še pred novo sodno odločitvijo pa je zadeva zastarala in tako ni doživela epiloga. Janša je sicer ocenjeval, da bi lahko v ponovnem postopku dosegel oprostilno sodbo in tako nedvoumno dokazal svojo nedolžnost, zato se je na sklep o zastaranju pritožil, a je lani ustavno sodišče njegovo pritožbo zavrglo, saj ima, kot so zapisali sodniki, zastaranje enake pravne učinke kot oprostilna sodba.
