S prvim januarjem je kljub ostrim protestom opozicije, predstavnikov gospodarstva in kmetijstva začela veljati novela zakona o dohodnini. Z njo se med drugim odpravlja načrtovano postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025 in nekatere razbremenitve, potrjene spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta. Poleg tega se zvišuje skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, uvaja nova olajšava za mlade in zaostruje davčna obravnava samostojnih podjetnikov.
Novi pogoji
Nepravično določilo
V novem zakonu je tudi določilo, da lahko v sistem normirancev vstopijo tisti, ki zaposlujejo najmanj eno osebo na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve za polni delovni čas, vendar neprekinjeno najmanj devet mesecev. S tem so v neenakopraven položaj postavljeni tisti, ki so s. p. odprli po marcu, in novopečeni straši, ki koristijo možnost polovičnega delovnega časa ter si sami plačujejo polovico prispevkov, drugo polovico pa jim plačuje država.
Spremembe pri obdavčitvi so doletele predvsem tako imenovane normirance, torej tiste samostojne podjetnike, ki si osnovo, od katere plačujejo davke, izračunajo z uveljavitvijo normiranih stroškov. Pred uveljavitvijo novele je veljalo, da se je normirancem na dohodke do 100 tisoč evrov priznalo 80 odstotkov stroškov, od tega pa so plačali 20 odstotkov davka, kar pomeni štiri odstotke davka na vse prihodke. Novela je mejo znižala na 50 tisoč evrov, kar pomeni, da se normirancem na prihodke nad 50 tisoč evrov prizna le 40 odstotkov stroškov, zaradi česar se njihova obdavčitev zviša. Še nižje je meja upravičenih stroškov, postavljena pri popoldanskih samostojnih podjetnikih, ki so obdržali štiriodstotno obdavčitev le pri prihodkih do višine 12.500 evrov.
S petih na devet mesecev
Ob tem je v novem zakonu tudi določilo, da lahko v sistem normirancev vstopijo tisti, ki zaposlujejo najmanj eno osebo na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve za polni delovni čas, vendar neprekinjeno najmanj devet mesecev. S tem so v neenakopraven položaj postavljeni tisti, ki so s. p. odprli po marcu, in novopečeni straši, ki koristijo možnost polovičnega delovnega časa ter si sami plačujejo polovico prispevkov, drugo polovico pa jim plačuje država.
Slaba usluga staršem
Za slednje se glede na pojasnila Fursa upošteva prag dohodkov v višini 12.500 evrov. Veliko hude krvi je predvsem pri starših podjetnikih. Ti opozarjajo na nelogičnost, da se zaposlena oseba, ki je na porodniškem (starševskem) dopustu, šteje za polno zavarovano osebo, starš, ki si delno plačuje prispevke sam, delno pa mu jih država in je prav tako zavarovan za 40 ur tedensko, pa ne. Izpostavljajo tudi odločbo upravnega sodišča, ki je stališče Fursa, da s. p.-ji, ki jim prispevke delno plačuje država, ne štejejo kot polno zavarovani, označila za napačno.
Furs tokrat konkreten
A ta sodba se je nanašala na stari zakon, v novem pa je izrecno zapisano, da se kot obvezno zavarovana oseba za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas ne more šteti:
- zavezanec oziroma oseba, ki je samozaposlena oziroma zaposlena samo za štiri ure, za štiri ure pa prejema pokojnino, in
- zavezanec oziroma oseba, ki je upravičena do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost ali do sorazmernega dela delnega plačila za izgubljeni dohodek zaradi dela s skrajšanim delovnim časom zaradi starševstva, saj ni izpolnjen pogoj, da je zavezanec oziroma oseba na podlagi pravnega razmerja z zavezancem zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.
Čudna obravnava
Zakaj Furs samostojne podjetnike obravnava, kot da je njihov prihodek odvisen od tega, za koliko ur si plačujejo prispevke, ostaja neznanka. Dejstvo je sicer, da marsikateri samostojni podjetnik izkoristi možnost polovičnega delovnega časa zgolj zato, da si olajša finančno breme, ki ga prinaša vsakomesečno plačilo prispevkov, a ob noveli zakona si težko predstavljamo, da nekdo na Fursu meni, da lahko starš kot samostojni podjetnik dostojno preživi z 12.500 evri letnih prihodkov.
