Nekateri najvidnejši slovenski podjetniki so v zadnjih letih levosredinskim vladam očitali mačehovski odnos do podjetništva. Joc Pečečnik, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), je pred dnevi ugotavljal, da država v podjetnikih vidi zgolj molzne krave. Toda država je zanje očitno moteča le, ko želi obdavčiti njihove dobičke. Precej raje jo imajo, ko jim izplačuje pomoči. Že v torek so na portalu Necenzurirano.si razkrili, da so številna podjetja tik pred koncem lanskega leta od svojih lastnikov odkupila skupno za več kot sto milijonov evrov lastniških deležev. Ti so tako izkoristili davčno darilo nekdanje vlade Janeza Janše in hkrati prehiteli davčno reformo ministra za finance Klemna Boštjančiča. Ta je namreč 1. januarja ponovno uvedla višjo obdavčitev v primerih, ko podjetja odkupijo lastne deleže od svojih lastnikov. Precej podjetnikov je to »luknjo« izkoristilo tudi za prikrito in neobdavčeno izplačilo dobička. Po podatkih portala Necenzurirano.si je 50 lastnikov znanih slovenskih podjetij s tem manevrom postalo bogatejših za skupno dobrih 25 milijonov evrov. Toliko denarja bi namreč morali po novi davčni zakonodaji plačati kot dohodnino, če bi te transakcije izpeljali letos. Za primerjavo: s temi 25 milijoni evrov bi lahko država pokrila mesečne plače vseh zdravnikov in zobozdravnikov v Sloveniji. Obenem je znesek zgolj za nekaj milijonov evrov večji od skupne vsote pomoči, ki so jih podjetja prav teh 50 podjetnikov v zadnjih treh letih prejela za blažitev posledic epidemije covida. Gre za subvencije za zaposlovanje, pokritja škode, garancije za likvidnostna posojila ...
Marjan Batagelj – zmagovalec Janševih ukrepov
V nekaterih primerih denar, ki so ga podjetja prejela kot pomoč, celo presega znesek dohodnine, ki so jo njihovi lastniki privarčevali s pravočasno odprodajo deležev. Pozor: pri analizi v tem prispevku so upoštevani le ukrepi, povezani s covidom, ne pa tudi denar, ki so ga podjetja morda prejela za druge vrste pomoči: za večje zaposlovanje, spodbujanje večjih naložb, izboljšanje energetske učinkovitosti in drugo.
Oglejmo si nekatere konkretne primere. Eden najglasnejših nasprotnikov strožje obdavčitve podjetnikov je Marjan Bagatelj, ustanovitelj in nekdanji predsednik SBC. »Ne gre se čuditi, da tisti, ki smo vplačali največ davka v državno blagajno, razmišljamo o selitvi podjetij v tujino in o tem, da si ne upamo odpirati novih delovnih mest, niti investirati,« je govoril leta 2018, ko je vlada Marjana Šarca napovedala strožjo obdavčitev kapitalskih dobičkov. Batagelj je eden od zmagovalcev Janševe davčne reforme, ki je za lastnike tik pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami uvedla možnost neobdavčenega dobička iz podjetij. Jeseni je svojemu podjetju Batagel & Co., ki upravlja Postojnsko jamo, prodal lastniški delež in si iz njega izplačal 21 milijonov evrov. Gre za skupino podjetij, ki je bila v zadnjih letih ena od največjih prejemnikov državne pomoči za blažitev posledic epidemije.
Samo družba Postojnska jama je prejela: dobrih 900.000 evrov od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v obliki plačnih subvencij za preprečevanje odpuščanja; nekaj več kot 600.000 evrov od ministrstva za finance v obliki znižanja prispevkov za socialno varnost; okoli 2,6 milijona evrov od ministrstva za gospodarstvo kot podporo za nekrite fiksne stroške; dobrih 1,6 milijona evrov od ministrstva za okolje in prostor kot kritje »covid-19 škode«. K temu je treba prišteti še za več milijonov evrov pomoči v obliki turističnih bonov, ki so jih lahko državljani unovčevali za obisk Postojnske jame. Tudi zato je istoimenska družba v letu 2020 ustvarila »le« dva milijona evrov izgube, lani pa je ustvarila prav tolikšen dobiček.
Še okoli 1,5 milijona evrov covid pomoči so dobile Batageljeve družbe Hotel Cerkno, TIK in Krasoprema. Zdaj bodo te postale glavni vir za financiranje milijonskih nakazil njihovemu lastniku. Podjetje Batagel & Co. namreč nima 21 milijonov evrov, kolikor bi moralo izplačati po kupoprodajni pogodbi za 25-odstotni lastni delež. Zato je Batagelj rok za plačilo kupnine določil konec leta 2025, domnevati pa gre, da bo do takrat črpal dobičke iz odvisnih družb, predvsem Postojnske jame.
Komu vse je še pomagala država
Med večjimi prejemniki državne pomoči je še podjetje Lotrič Meroslovje, ki je v lasti novega predsednika državnega sveta Marka Lotriča. To je dobilo več kot pol milijona evrov, od tega tretjino za raziskave in razvoj na področju covida. Medtem je Marko Lotrič svojemu podjetju lastni delež prodal za 2,8 milijona evrov in s tem prihranil 700.000 evrov dohodnine, ki bi jo moral plačati po Boštjančičevi zakonodaji.
Omeniti velja še družbi Jelovica in Slovenijales, ki sta prejeli skupno 300.000 evrov pomoči. Njun lastnik Gregor Benčina si je konec lanskega leta iz podjetja izplačal 6,2 milijona evrov. Če bi deleža prodal letos, bi moral plačati več kot 1,5 milijona evrov davka. Do 250.000 evrov pomoči je prišla tudi družba Celjske mesnine, ki jo vodi Izidor Krivec. Medtem si je njen solastnik Danilo Dujović iz svojega podjetja izplačal pol milijona evrov, s čimer je prihranil okoli 130.000 evrov dohodnine. Lastni delež je odkupilo tudi podjetje P&S Capital, ki se ukvarja s svetovanjem pri prodaji in nakupu podjetij. Njegov lastnik Dean Mikolič je za 9,5-odstotni delež dobil 435.000 evrov. To pomeni, da je prihranil plačilo dobrih 100.000 evrov davka. Mesnopredelovalna družba Kodila je dobila 262.000 evrov, večinoma garancij za posojila. Njen lastnik Janez Kodila je svojemu podjetju prodal 65-odstotni lastni delež za 900.000 evrov. Tako mu ni bilo treba plačati nekaj manj kot četrt milijona evrov davka. Podobno visok je prihranek Andreja Marčiča, lastnika podjetja Marand, enega največjih dobaviteljev domačega zdravstva. Marand je sicer v zadnjih treh letih od države prejel dobrih 50.000 evrov pomoči.
