Stavka se bo zgodila 10. januarja na Trgu Republike v Ljubljani, pred Ministrstvom za zdravje pa so danes na tiskovni konferenci zahteve in razloge za stavko podali aktivist Jaša Jenull, zdravnik in nekdanji zdravstveni minister dr. Dušan Keber in dr. Janez Jančar.
Jaša Jenull je uvodoma povedal, da je čas, da se v ospredje razprave o zdravstvenem sistemu postavi interese in pravice prebivalk in prebivalcev, torej pacientk in pacientov, ki jim je sistem namenjen. »Najbolj nesprejemljivo pa je, da je brez izbranega zdravnika, vstopne točke v javno zdravstvo, ostalo več kakor 130.000 posameznic in posameznikov in da se ta številka povečuje.«
Opomnil je, da odgovornost za situacijo nosi večina preteklih vlad, vendar tudi trenutna vlada v prvih osmih mesecih mandata ni sprejela nobenega začasnega ali sistemskega ukrepa, ki bi dokazoval njeno iskreno prizadevanje za ohranitev javnega zdravstva - velik del dosedanjih ukrepov še povečuje možnosti za dodatno pretakanje javnih sredstev v zasebni sektor.
Pokazal je še znak stavke pacientk in pacientov: to sta dva obliža, nalepljena v obliki križa na obleko na srčni strani. Jenull tako poziva, da se na ta način lahko stavka tudi na delovnem mestu ali kje drugje. Obliži imajo poleg označevanja podpore stavki še simbolični pomen: javno zdravstvo nam umira pred očmi, potrebuje 'operacijo srca' in veliko več od zgolj površinskega 'lepljenja obližev', je še povedal.
Dr. Keber: Gre za res katastrofalno kršitev ustavno pravnih humanitarnih načel
Nato je pred kamere in mikrofone stopil dr. Dušan Keber, ki je komentiral vseh 5 stavkovnih zahtev, ki so jih aktivistke in aktivisti držali natisnjene na papir pred vrati Ministrstva za zdravstvo in jih kazali. Uvodoma je povedal, da »stavka ni namenjena rušenju vlade, še manj podpori opozicije. Želimo opozoriti, da so ukrepi, za katere sedanja obljubila, da ji bo uresničila, se ne uresničujejo. S svojimi predlogi dokazujemo, da so možni – nekateri med njimi takoj, nekateri med njimi pa dokončno rešujejo prvi dve zahtevi, drugi predlogi omogočajo krepitev javnega zdravstva in ne njegovega rušenja. V nobenem dosedanjem ukrepu ne vidimo jasne namere sedanje oblasti, da namerava ločiti javno od zasebnega in okrepiti javno zdravstvo kot ključni element.« Nato je naštel stavkovne zahteve in pri vsaki pojasnil, zakaj je po njegovem potrebna:
- Vsem pacientom je potrebno nemudoma zagotoviti dostop do osebnega zdravnika
Poudaril je, da je treba nemudoma zagotoviti dostop do javnega zdravstva. »Gre za res katastrofalno kršitev ustavno pravnih humanitarnih načel, da obstaja takšna množica ljudi brez izbranega zdravnika. Zgroženi smo nad situacijo in odgovornimi, ki na ta problem gleda kot le na enega izmed problemov. Ne bo se rešilo z ukrepom vlade, z tako imenovanimi ambulantami za neopredeljene bolnike – mislim, da bi bil pravi izraz ambulanta za izbrisane bolnike. Te ambulante so nekaj nesistemskega –a bodo ostale, saj vemo, da čez 2 leti družinskih zdravnikov ne bo več. Manj jih bo zaradi upokojevanja, pri tem ne bo pomagala reforma , ki se jo napoveduje za leto 2024 in nobene sistemske rešitve. Ti ukrepi, ki jih predlagamo, pa so možni že danes,« je povedal dr. Keber in spomnil, da lahko vlada sprejme nove zakone čez noč. Kot je še povedal, predlagajo okoli 20 ukrepov, ki so razdelani zelo podrobno – od administrativnih rešitev do razbremenitve zdravnikov. Pravi, da podobne predloge, kot jih podajajo sami, že leta podajajo tudi družinski zdravniki. »Pomembno je še, da se poveča število diplomiranih medicinskih sester – zdaj je za dva tima ena sestra, mi predlagamo eno celo sestro za eno ekipo.«
-Odpraviti se mora dopolnilno zdravstveno zavarovanje in to tako, da se ukinejo doplačila za zdravstvene storitve
O odpravi dopolnilnega zavarovanja je povedal, da je zagotovo najbolj krivično v Evropi, najverjetneje pa tudi na svetu. Obremeni namreč dohodek tistih z minimalnimi plačami trikrat bolj kot tiste z višjimi plačami. Ukrepi so, kot je povedal, preprosti: ukiniti 32. člen, ki predpisuje doplačila za vse zdravstvene storitve, tako da državljani sploh ne moremo do storitve, če doplačil ne plačujemo. »Poleg tega, da je krivično, pa omogoča dobičke zasebnih zavarovalnic – vsako leto obstoja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja gre med 60 in 80 milijonov evrov v žepe teh zasebnih zavarovalnic. To jim namreč ostane, ko plačajo svojo dolžnost do pacientov.« Kot je poudaril, je to nevzdržno in ni mogoče čakati na reforme čez 2 leti.
- Preprečiti je treba preskakovanje vrst oziroma dvoživkarstvo, kot ga imenuje dr. Keber
»Dvoživkarstvo – delo v javnem in zasebnem sistemu je konflikt interesa in je ključni problem, zakaj je zasebni sistem prisesan na javnega,« o tretji zahtevi pravi dr. Keber.
- Preprečiti je treba preskakovanje čakalnih vrst, ki jih omogočajo komercialna zavarovanja
O preskakovanju vrst je pojasnil, da gre za tisto preskakovanje, ki ga oglašujejo zavarovalnice po televizijah in drugje in omogoča, da tistemu, ki si lahko privošči zasebno zavarovanje, hitro in z diagnozo pride v javni sistem in utemeljeno terja poseg – kar pomeni, da je priliv pacientov v javni sistem še večji in tisti, ki so čakali na pregled in preiskave, čakajo še dalj. »Tisti, ki se odpravijo v zasebni sistem, naj opravijo celoten spekter storitev v zasebnem sistemu z zasebnim zavarovanjem. Na prvem mestu pa je javni sistem, ki mora zagotoviti, da nihče ne bi čakal na preiskave več kot 1 mesec – potem pač ne bo potrebe, da bi se še dodatno zavarovali v zasebnem sistemu.«
- Javno zdravstvo mora slediti potrebam pacientov, ne profitom koncesionarjev
Najbolj splošen poziv pa je: preprečiti je treba spontano pretakanje javnega denarja v zasebni sektor. »Zasebni sektor ne more parazitirati na javnem sistemu,« je prepričan dr. Keber.
Dr. Jančar: za zdravstvo, ne proti zdravnikom, ne proti vladi in ne v podporo opoziciji
Dr. Janez Jančar je na stavko povabil vse delavce in delavke v zdravstvu in poudaril, da »ne gre za stavko proti zdravnikom, proti vladi in ne v podporo opoziciji, ki ima privatizacijo zdravstva celo uradno zapisano v svojih programih. To je stavka za javno zdravstvo; stavka pacientk in pacientov, kot tudi zdravnikov in vseh zdravstvenih delavcev, ki še vztrajajo v javnem sistemu ter soglašajo, da morajo biti zdravstvene storitve pod enakimi pogoji dostopne vsem pacientom.«
Stavko bodo podprli tudi v drugih slovenskih mestih
Aktivistka Tea Jarc pa je za konec predstavila potek stavke: ta bo potekala ves dan v torek, 10. januarja 2023 ob 17h na Trgu republike v Ljubljani, akcije pa bodo takrat potekale tudi v drugih mestih, pred zdravstvenimi domovi se bodo zbrali v Izoli, Kopru, Mariboru, Novem Mestu, Slovenskih Konjicah, Kranju, Kamniku in Slovenj Gradcu. Kot je povedala, bodo prek stavke skušali pomagati pacientom in pacientkam brez osebnega zdravnika in jim ponuditi pravno pomoč. Skupaj s Pravno mrežo za varstvo demokracije v imenu posameznikov brez izbranega zdravnika pripravljajo tudi tožbo.
Nato so vse stavkovne zahteve in predstavitev konkretnih ukrepov odnesli v prostore Ministrstva za zdravje oziroma ministru za zdravje Danijelu Bešič Loredanu.