Slabo poznano zgodbo o legendarnem reševanju lipicancev med drugo svetovno vojno pripoveduje najnovejši dokumentarni film Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice, ki je nastal v produkciji postojnskega društva Kolut. Pod njegov scenarij se je podpisal Drago Mislej - Mef, pod režijo pa Dušan Milavec.
Po kapitulaciji Italije leta 1943 so nacisti lipicance iz lipiške kobilarne, ki je bila glavna kobilarna dunajskega dvora in avstro-ogrskega cesarstva vse do konca prve svetovne vojne, odpeljali v češko mesto Hostoun, kjer so ustanovili vzrejni center konjev iz najboljših kobilarn tedanje Evrope. Skupaj s čredo so iz Lipice odpeljali tudi 14 domačinov konjarjev in matični arhiv kobilarne. Šest konjarjev se je kmalu vrnilo, osem pa jih je s konji v izgnanstvu živelo kar štiri leta. Konji so se ob koncu vojne znašli v veliki nevarnosti, saj je območje pripadlo Rdeči armadi, konji pa bi gotovo postali vojni plen in morda celo hrana vojakom.
Drzna akcija ameriške vojske
Vodstvo kobilarne je sklenilo, da je treba nekaj ukreniti – čez mejo so poslali obveščevalca, ki se je pustil zajeti Američanom. S seboj je imel kup dokumentov, pa tudi fotografij plemenitih konjev, da bi vzbudili pozornost ameriških častnikov. Poveljnik drugega konjeniškega polka Pattonove tretje armade, polkovnik Charles Hancock Reed, se je takoj zavzel za reševalno akcijo. Najlažja rešitev bi bila, da bi konje na ameriško stran prepeljali Nemci, a jih je bilo premalo za tako obsežno logistično operacijo. Rešitev je ponudil general Patton, poveljnik tretje armade ameriške vojske, ki je bil sicer konjeniški častnik in velik ljubitelj konj. »Rešite jih! Storite to hitro!« so njegove besede, ki so postale znamenite. Ameriška vojska je, v nasprotju z določili jaltske konference, prešla češkoslovaško mejo, da bi na Zahod prepeljala plemenite konje.
Zgodba o reševanju lipicancev iz kobilarn v Houstonu in okolici je presenetljivo neznana. Ne le pri nas, ampak tudi na Češkem, kjer je bilo njeno glavno dogajanje. Niso pa tega dogodka spregledali pri Walt Disneyju, saj so že leta 1963 posneli igrani celovečerni film z naslovom Čudež belih žrebcev. Film sicer obravnava zgolj vojaško akcijo reševanja konj, zdaj, 60 let kasneje, pa so domači filmarji dodali nekoliko širšo podobo avanture lipiških lepotcev med drugo svetovno vojno.
Reševalno operacijo je ogrožala SS-skupina Deutschland, ki se ni mogla sprijazniti, da je vojna izgubljena, a nazadnje so Američani prevzeli več kot tisoč konj in ob tem rešili tudi 300 ameriških in britanskih vojnih ujetnikov. Prizori, ko so konje prepeljali na Zahod, so bili atraktivni in veličastni.
»Šlo je za splet izjemnih okoliščin, čudež, če hočete, to, da so bili takrat lipicanci rešeni. Res so se znašli pravi ljudje na pravem mestu, ljudje, ki so imeli izjemno radi konje, tvegali tudi svoje življenje za to, da bi jih rešili,« o akciji v filmu spregovori Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine Pivka.
Leta 1947 so Američani 109 konj z arhivom in rodovniškimi knjigami predali Italiji, saj je Lipica do ureditve meje uradno pripadala Italiji. V Lipico se je tako decembra 1947 vrnilo le 11 konj, ki so izvirali neposredno od tod, kobilarna pa je z vztrajnim in požrtvovalnim delom postopoma ponovno vzpostavila čredo več kot 350 lipicancev.
Izjemno pomemben kulturni spomenik
Populacija konj je v tem trenutku na ravni, ki zagotavlja ohranjanje tako lastne populacije konj kot seveda tudi podporo predvsem slovenskemu združenju rejcev lipicanca in pa zelo kakovostno sodelovanje z drugimi kobilarnami. »Lipica ni samo kobilarna in ni samo turistična destinacija, ampak predvsem izjemno pomemben kulturni spomenik. Ne samo zaradi starosti, ampak tudi zaradi vsebin stavbne dediščine, izjemne kulturne krajine kobilarne in črede lipicancev, ki vsemu temu daje edinstven karakter ter vse skupaj združuje in povezuje. Vse, kar v Lipici imamo, je namreč nastalo zaradi lipicanca in za lipicanca,« v filmu poudari Janez Rus, vodja konjereje ter konjeništva v Kobilarni Lipica.
Film je premiero nedavno doživel v postojnskem kulturnem domu, predpremiere v Parku vojaške zgodovine v Pivki pa so se udeležili tudi češki veleposlanik Njegova Ekscelenca Júraj Chmiel, odpravnica poslov na Veleposlaništvu ZDA v Sloveniji Njena Ekscelenca Melania Arreaga, župan občine Pivka Robert Smrdelj in direktorica Kobilarne Lipica Tatjana Vošinek Pucer.
Filmsko zgodbo je društvo Kolut pod vodstvom Alenke Furlan Čadež prelilo na filmski trak ob podpori Veleposlaništva ZDA v Sloveniji, Občine Postojna, Parka vojaške zgodovine Pivka, Kobilarne Lipica in Zavarovalnice Triglav.
