Kaj so kratkoročne rešitve, ki bi jih sodniki sprejeli?
Te so znane že štiri leta, pravijo. Trije dodatni plačni razredi in 50-odstotni dodatek na nezdružljivost funkcije.
Potem ko so sodniki že oktobra javno opozorili, da razmišljajo tudi o stavki, so sicer dosegli, da so se začela pogajanja z vladno stranjo. A medtem ko jim vlada sporoča, naj počakajo na predloge sistemske rešitve za ureditev plač vseh funkcionarjev, so bili na drugi strani zdravniki uspešnejši. Nezadovoljstvo med sodniki je tako vse večje, različna obravnava pa jih, pravijo, močno žalosti. »Poslušamo zgolj obljube, da bodo pripravili izhodišča za prenovljen plačni sistem, da se do takrat ne bodo pogovarjali, po drugi strani pa vidimo, da nekatere druge plačne skupine, na primer zdravnike, obravnavajo popolnoma drugače, z njimi se o plačah neprestano usklajujejo,« pravi sodnik Andrej Ekart, podpredsednik Slovenskega sodniškega društva.
Pričakujejo dejansko podporo, ne zgolj deklarativne
Sodniki že dalj časa opozarjajo, da so slabše plačani kot funkcionarji drugih dveh vej oblasti – v primerjavi z njimi so v povprečju v plačnih razredih od 28 do 32 odstotkov nižje. Na srečanju oktobra, tam sta vladno stran zastopali tako pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan kot ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, sicer niso dosegli konkretnejših sklepov razen zaveze, da je skrajni rok sistemske ureditve plač funkcionarjev 30. junij prihodnje leto. A sodniška stran je pričakovala, da se bodo nato hitro nadaljevali pogovori o rešitvah, ki so bolj kratkoročne in v katerih naj bi se urejale plače nepolitičnih funkcionarjev. Toda to se je zgodilo šele čez mesec dni, in to na ministrstvu za javno upravo, kamor pa ministrice Švarc Pipan ni bilo. To se jim zdi podcenjujoče, kajti pravosodna ministrica je njihova resorna ministrica in bi jih morala podpreti tudi dejansko, ne zgolj na deklarativni ravni.
Dominika Švarc Pipan je glede sodniških plač dejala, da se zaveda, da imamo težave s porušenimi razmerji pravzaprav v celotnem plačnem sistemu. »Razumemo, da si vsaka poklicna skupina in skupina funkcionarjev želi, da bi se stvari uredile čez noč. Vendarle menimo, da je ključnega pomena, da po letih parcialnega urejanja teh nesorazmerij, ki so vodila zgolj v nova nesorazmerja, nova nezadovoljstva, zadevo uredimo sistemsko, na novo. In tako celovita reforma se ne more izvesti čez noč.« Dodala je, da ministrstvo za javno upravo pripravlja izhodišča prenove plačnega sistema, znotraj katerega se trenutno pogovarjajo o uvedbi posamičnih stebrov tudi za funkcionarje, kjer naj bi se plače uredile celovito. »Predvideno je, da vlada izhodišča sprejme v kratkem, nato pa se bodo nadaljevala usklajevanja s funkcionarji iz sodstva.«
Razmislek o posledicah stavke
Tudi od ministrice Sanje Ajanović Hovnik so sodniki prejeli dogovor, da je treba proučiti ustreznost vrednotenja vseh funkcionarjev, saj vsak poseg v sistem plač v javnem sektorju terja celovito presojo vpliva na razmerja do preostalih plačnih skupin. Zato namerava sodstvo nastopiti bolj ostro. »Nič več ne bomo le čakali,« prihaja iz sodniških vrst.
Za začetek novega leta je tako napovedan izredni občni zbor Slovenskega sodniškega društva, na katerem bodo sprejeli odločitev o morebitni stavki. Toda to ni edini ukrep, o katerem se odločajo. Ker so sodniki pri izvajanju stavke zakonsko zelo omejeni in bi s stavko lahko kršili pravico državljanov do sodnega varstva, pa tudi kopičili zaostanke, ki bi jih morali nato sami reševati, se kot eden od ukrepov zaostrovanja pojavlja tudi ideja o pozivu članov sodnega sveta k odstopu.
