Pri Agenciji RS za okolje (Arso) vestno beležijo pester nabor podatkov, povezanih z vremenom. Tako razpolagajo tudi s podatki o višini snega na božično jutro za zadnjih več kot 60 let. Z njihovega časovnega traka višine snega na to praznično jutro je razvidna višina snežne odeje na dan 25. decembra ob 7. uri zjutraj za obdobje od 1961 do 2018, pri čemer zelena barva označuje kopna tla oziroma zelo tanko snežno odejo, ki ni višja od dveh centimetrov, modri odtenki pa zasnežena tla. S temno modro barvo so označena območja, kjer je višina snežne odeje presegala 50 centimetrov.
Kot so zemljevide Arsa komentirali ljubiteljski vremenarji na portalu Neurje.si, je statistično gledano snega po nižinah vsako leto manj, »kar lahko opazimo tudi sami.« To sicer ne velja za visokogorje. Zadnji »pravi bel božič« smo tako nazadnje doživeli pred 15 do 20 leti. Da je zadnje več kot desetletje božič zelen, pa je po njihovih navedbah bržkone posledica »zvišanja temperatur v dolgoletnih povprečjih (+2°C).«
Pri portalu so spomnili tudi na zadnji konec tedna, ko je na vreme pri nas vplival »genovski ciklon,« pri čemer smo dočakali tudi snežinke, a bi morale biti temperature, da bi »konkretno pobelilo nižine,« še za kakšno stopinjo Celzija ali dve nižje. »Sčasoma bodo te anomalije še večje,« so dodali.
Da po letu 2007 »vsaj po nižinah osrednje Slovenije tako rekon ni bilo več belega božiča,« je včeraj za portal MMC potrdil tudi meteorolog pri Arsu Brane Gregorčič. Glede možnosti, da bi bil božič bel letos, je pojasnil, da zanesljivega odgovora še ni, a bo sneg, ki ga imamo trenutno, »pobralo že v drugi polovici tega tedna.« Znova utegne snežiti v noči na soboto 17. decembra, a zaenkrat ni mogoče napovedati, kakšna bo pošiljka. Sicer pa je verjetnost, da bi se ta sneg obdržal do božiča, zelo majhna, zelo majhna pa je tudi verjetnost za bel božič, je še dejal Gregorčič.
