Pa ne samo to. Prosilci za pomoč so pot do humanitarcev iskali prek njihovih zasebnih telefonskih številk in e-mailov. Ninna Kozorog je potrdila, da so socialno ranljivi iskali stik z njimi tudi na ta način.
Da se to dogaja, jo je začudilo, zato se je pozanimala, kako je mogoče, da ji prošnje za Humanitarčkovo pomoč posredujejo na zasebni e-naslov. Ko je eno od prosilk, ki ji je pisala ob enih zjutraj, vprašala, kje je dobila njen elektronski naslov, je prejela odgovor, ki jo je šokiral: »Na CSD mi ga je dala socialna delavka, ker gre ona zdaj na dopust, pa mi vi lahko vmes zrihtate kaj financ.«
Problematično je torej preusmerjanje prosilcev za pomoč k humanitarnemu društvu, ne da bi jih najprej vključili v obravnavo CSD, in tudi to, da jim posredujejo zasebne kontakte humanitarcev.
Namesto državnega denarja pomoč društev
Nad tem se je Kozorogova zgrozila in se odločila o tem obvestiti ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki ga vodi Luka Mesec. »Mar mislite, da bi si tudi prostovoljci lahko vzeli 'fraj' in šli na dopust kot tetke na CSD? Komu potem predamo te ljudi? In čemu so namenjeni sistemski socialni transferji, če se raje izčrpava društvo?« jim je napisala.
Omenjeni resor je ob prejemu pisma obsodil početje centrov za socialno delo; dejali so, da se zavedajo kadrovske podhranjenosti CSD-jev, a ta »ne more biti opravičilo za morebitna takšna ravnanja strokovnih delavcev, kot jih opisuje društvo Humanitarček. Če navedeno drži, jih obsojamo.« Poudarili so, da so okviru sistema socialnega varstva centri za socialno delo tiste ustanove, pri katerih lahko posameznik poišče pomoč ob osebnih stiskah. Organizacija dela na posameznem CSD pa je v pristojnosti direktorja.
Izrazili so tudi pričakovanje, da »strokovni delavci CSD-jev z vso resnostjo in odgovornostjo pristopijo k reševanju vsake problematike osebe, ki se obrne nanje za pomoč, ter ji predstavijo in pomagajo pridobiti možne oblike pomoči«.
»Gnoj, sralci, fukiči«
Le nekaj dni po tem, ko so CSD prejeli kritiko, pa je društvo Humanitarček sporočilo, da se nekateri uslužbenci CSD spravljajo nadnje z zmerljivkami. »Javljajo se posamezniki in posameznice iz posameznih enot (niti ne njihovi nadrejeni), ki so v svojih jeznih izbruhih na nas začeli izvajati pritiske. Ne samo na nas kot društvo, ampak tudi osebno, na našo ustanoviteljico in bivšo predsednico Ninno Kozorog. Javno obsojamo kričanje po telefonu, zmerjanje vseh vrst ('gnoj', 'sralci', 'fukiči', 'prizadeti' in danes najljubša – 'proklete riti'), osebne napade na kateregakoli izmed nas ter zasebne e-maile,« so dejali. Ob tem so povedali, da bodo vse primere nedostojne komunikacije prijavili inšpekciji in zahtevali korekcijske ukrepe.
Humanitarčku je do zdaj uspelo izvedeti tudi, na katerem CSD so razpolagali s seznamom njihovih kontaktnih podatkov in podatkov drugih humanitarcev. Ena od njihovih prosilk za pomoč se je namreč opogumila in jim poslala fotografijo seznama, ki ji ga je izročil CSD. S tega so razvidna imena humanitarnih organizacij in imena, ki jih predstavljajo. Med njimi so navedeni Humanitarček, Zveza prijateljev mladine, društvo Palčica Pomagalčica in drugi. Na lastne oči so se lahko prepričali, da so na papirju res navedeni zasebni kontakti, ki sicer niso javno dostopni. »Ponovno poudarjamo, da smo in bomo za sodelovanje s CSD-ji. V zadnjem desetletju nismo nikoli povzdignili glasu nad njimi ali jih kritizirali. Vendar ostro obsojamo takšno preusmerjanje prošenj, ne da bi se ponudila sistemska pomoč. Humanitarci nismo prva linija,« so opozorili.
Klici sredi noči
»Sploh grozljivo je, da je na seznamu tudi osebna telefonska številka nam ljube Anite Ogulin, čeprav je jasno povedala, da zdaj bije najpomembnejšo bitko – bitko za lastno življenje ... Obsojamo, da je na seznamu tudi naša bivša predsednica Ninna Kozorog, ki se je jasno in javno umaknila zaradi številnih pritiskov, objavljena pa je njena zasebna številka. Ravno tako obsojamo, da so na seznamu osebne številke Larise Štoka iz društva Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki ter mnogih drugih,« so dejali v društvu Humanitarček in dodali, da iskreno upajo, da bodo na CSD-jih takšne in podobne sezname še danes raztrgali in odvrgli v smeti. »Mi smo le prostovoljci, medtem ko je to vaša služba! In verjetno tudi vam ne bi bilo prav, da vas kličejo na zasebno številko sredi noči,« so še dejali.
Dogajanje zadnjih mesecev je društvo Humanitarček prisililo, da nastopajo kot celota, enotni kot društvo, ne da bi bil kdorkoli od njih, članov, izpostavljen. Ob robu svoje izjave ob aktualnem dogajanju so dejali še, da niso vsi centri za socialno delo enaki, »naleteli smo tudi na srčne, strokovne in zavzete delavce. A ta saga se je tako absurdizirala, da je postalo prav tragikomično.« Razkrili so tudi, da seznam prihaja iz ene od enot CSD v osrednji Sloveniji. Z njimi so se povezali in opozorili na dogajanje, a pravijo: »nismo prišli daleč«.
Kaj so vzroki?
Po naših informacijah so se seznami kontaktnih podatkov humanitarnih delavcev začeli pojavljati med epidemijo koronavirusa, ko je bil naval na CSD-je zaradi stisk ljudi vse večji. Med epidemijo so namreč ukrepi marsikomu onemogočali delo ali pa je službo celo izgubil. Tako so nekateri zaposleni na CSD-jih pripravili sezname za prosilce, kje vse lahko neposredno poiščejo pomoč, še preden so jih vključili v obravnavo centra in jim predstavili možnosti državne pomoči.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zavedajo problematike kadrovske podhranjenosti centrov za socialno delo in pravijo tudi, da jo rešujejo. Med drugim so sporočili, da so novembra odobrili več kot 40 novih zaposlitev, zaposlenim pa bodo delo olajšali tudi z nadgradnjo informacijskih sistemov, ki jih bo deloma razbremenila administrativnega dela, je poročal N1.
