Trenutno za najbolj aktivno migrantsko pot v Evropo velja tista, ki poteka prek Zahodnega Balkana. V prvih desetih mesecih letošnjega leta so na njej zabeležili več kot 128.000 nedovoljenih prehodov zunanjih meja unije.
Povečano število prihodov je predvsem posledica tega, da so Srbija in tudi nekatere druge zahodnobalkanske države državljanom več tretjih držav v Aziji, Afriki in Karibih omogočile vstop brez vizumov. Ti pa so pot nadaljevali v EU.
Srbija je po pritiskih iz unije za določene države že uskladila vizumsko politiko z evropsko. Brezvizumska dogovora s Tunizijo in Burundijem sta se iztekla oktobra oziroma novembra, dogovor z Indijo pa se bo do konca leta.
Preko naše države več kot 20.000 ljudi
Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina so za ljudi iz teh držav postale tranzitne države na poti v Zahodno Evropo. V prvih desetih mesecih leta je slovenska policija zabeležila 21.467 nezakonitih prehodov državne meje, kar je 160 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Po uskladitvi srbske vizumske politike z evropsko se je število prihodov državljanov Burundija in Tunizije že zmanjšalo, so sporočili s slovenskega notranjega ministrstva.
Hrvaška, ki bo 1. januarja najverjetneje vstopila v schengen, je medtem zabeležila 146 odstotkov več nezakonitih prehodov meje, je dejal državni sekretar na hrvaškem notranjem ministrstvu Žarko Katić. Tudi za slovensko južno sosedo velja, da se je spremenila narodnostna sestava migrantskega vala.
Naraščajoče število prihodov migrantov je pomembno tudi v luči skorajšnje širitve schengnenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo, o kateri bodo notranji ministri schengenskih držav odločali na ministrskem zasedanju EU 8. decembra.
Ministričina bojazen
Slovenija si po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon ne želi, da bi po vstopu Hrvaške v schengen s porastom števila nezakonitih prebežnikov postala nekakšen žep, saj Avstrija izvaja nadzor na meji s Slovenijo. Zato je pripravljena tudi na uvedbo nadzora na meji s Hrvaško po njeni pridružitvi schengenskemu območju, če bo to potrebno.
Za zaskrbljenost na Hrvaškem pa je s svojimi izjavami poskrbel tudi avstrijski notranji minister Gerhard Karner, ki je napovedal nasprotovanje vstopu trojice držav v schengen. Schengen namreč po njegovem mnenju ne deluje, saj je v Avstrijo letos prišlo okoli 100.000 migrantov, od tega jih 75.000 prej ni bilo registriranih v nobeni drugi članici EU.
Brez nadzora
Avstrijski kancler Karl Nehammer je med obiskom v Zagrebu v sredo sicer pomiril Hrvaško. "Podprli bomo Hrvaško v schengnu, a bomo v tem pogledu zelo kritični do Romunije in Bolgarije," je izjavil. To naj bi pomenilo, da je grožnja z vetom namenjena le tema dvema državama.
Romunski predsednik Klaus Iohannis je v odzivu poudaril, da v Romuniji "ni nenadzorovanega pritoka migrantov in ga nikoli ni bilo", saj da njegova država nikoli ni bila osrednji del "balkanske poti".
Se pa z naraščajočim številom migrantov, ki skušajo nezakonito prečkati zunanjo mejo EU s Turčijo, od poletja sooča Bolgarija. Septembra so v treh regijah na jugu države razglasili izredne razmer, z meje pa dnevno poročajo tudi o incidentih, ki jih povzročajo migranti in tihotapci ljudi.
Radi bi v Nemčijo
BiH medtem bolje upravlja migracije kot v preteklih letih. V tamkajšnjih sprejemnih centrih je trenutno registriranih okoli 2600 migrantov, še okoli 700 pa jih biva v bližini meje z EU. Oblasti v Sarajevu so določile države, s katerimi je treba podpisati sporazume o vračanju migrantov, a jim je dogovor uspelo skleniti zgolj s Pakistanom.
Cilj številnih migrantov, ki v Evropo pridejo prek Zahodnega Balkana, je Nemčija. Septembra so tam zabeležili 12.700 nezakonitih prehodov meje, oktobra pa 13.400. Nazadnje so petmestno število beležili februarja 2016, torej na vrhuncu begunske krize.
Nemški veleposlanik v Rimu Viktor Elbling je bil ob tem kritičen do Italije, ki se pritožuje zaradi nesolidarnosti drugih držav EU. V Nemčijo je po njegovih besedah med januarjem in septembrom namreč prišlo 154.385 prosilcev za azil, v Francijo 110.055, v Italijo pa 48.935.
Ravno Italija in Francija sta se v zadnjih tednih zaradi sprejemanja migrantov zapletli tudi v diplomatski spor. Italija je namreč ladji nevladne organizacije SOS Mediterranee, Ocean Viking, ki je v Sredozemskem morju rešila več kot 200 migrantov, prepovedala vplutje v pristanišče. Sprejela jo je Francija, ki pa je nato napovedala, da ne bo več sodelovala v prostovoljnem mehanizmu za premeščanje migrantov med članicami.
Primerjava z lanskim letom
Okrepitev mehanizma je sicer eden od ciljev akcijskega načrta Evropske komisije za upravljanje migracij v osrednjem Sredozemlju, prek katerega je letos v EU prišlo že več kot 90.000 ljudi, kar je več kot 50 odstotkov več kot lani. Akcijski načrt z 20 ukrepi je namenjen še izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami in sodelovanja med državami članicami pri reševanju migrantov na morju.
Belgijska državna sekretarka Nicole de Moor je pozdravila to, da načrt daje poudarek sodelovanju z državami izvora in tranzitnimi državami. Z naraščajočim številom prihodov migrantov se namreč sooča tudi Belgija. V zadnjih mesecih beležijo po 4000 vloženih prošenj za azil, pri čemer imajo velike težave z iskanjem namestitve.
Rešitve, rešitve
O akcijskem načrtu bodo danes na izrednem zasedanju v Bruslju razpravljali notranji ministri držav članic EU. Na zasedanju ni pričakovati sprejemanja odločitev ali zavez, ampak bo namenjeno predvsem pripravam na redno zasedanje čez dva tedna.
Na Evropski komisiji ob tem poudarjajo, da zadnje dogajanje na migrantskih poteh v EU kaže na potrebo po vzdržnih in strukturnih evropskih rešitvah za skupne izzive, ki jih vključuje pakt o migracijah in azilu. Pakt je komisija predstavila pred dvema letoma, a ta še ni sprejet.
