"Solidarnost je predpogoj za uspešen boj v teh kriznih razmerah na ravni vse Evrope," je danes v Bruslju še poudaril hrvaški gospodarski minister Davor Filipović in dodal, se o tovrstnih sporazumih pogovarjajo tudi s sosednjimi državami.
Slovenska vlada je sicer predlog pobude za sklenitev sporazuma s Hrvaško sprejela že poleti, odbor DZ za zunanjo politiko pa je predlogu pritrdil septembra. Predlog ureja tehnične, pravne in finančne podlage za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem v skladu z evropsko uredbo o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom. Sporazum bi veljal za obe strani, torej bi lahko Slovenija zaprosila Hrvaško za pomoč in obratno.
Država mehanizem aktivira kot zadnjo možnost, potem ko izvede vse možne ukrepe za zagotovitev oskrbe svojih zaščitenih odjemalcev, vključno z ukinitvijo dobave plina vsem svojim nezaščitenim odjemalcem. Skladno s slovensko zakonodajo so zaščiteni odjemalci poleg gospodinjstev tudi zdravstvene dejavnosti z rehabilitacijo in nego, vzgojno-varstvene dejavnosti, izobraževalne dejavnosti z dijaškimi in študentskimi domovi ter univerzitetnimi knjižnicami, pa tudi socialnovarstvene dejavnosti.
Skladno s sporazumom bo država, ki nudi solidarnostno pomoč, po svojih najboljših močeh izvedla ukrepe v svojem plinskem sistemu, da bi lahko ponudila potrebno količino plina državi prejemnici. Če se ta odloči za prejem ponudbe za oskrbo s plinom v okviru solidarnostne pomoči, se skladno z evropsko uredbo in sporazumom obveže zagotoviti plačilo prejetega plina.
Tovrstni dogovori sicer sledijo enemu od predlogov Evropske komisije pri soočanju z energetsko draginjo, pri čemer se v Bruslju zavzemajo za standardni sporazum, na podlagi katerega bi države članice v primeru izrednih razmer prejele plin od drugih, tudi če nimajo sklenjenega solidarnostnega sporazuma.
Evropska komisija je sicer predlagala še več ukrepov za spopad z energetsko krizo. Med njenimi osrednjimi predlogi je vzpostavitev mehanizma, v skladu s katerim bi zgornjo mejo cene terminskih pogodb za zemeljski plin za mesec naprej na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF postavili pri 275 evrih na megavatno uro. Mehanizem bi se samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih.
