V nedeljo bomo volivci in volivke odločali tudi o potrditvi sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi, ki jih je državni zbor po nujnem postopku sprejel julija letos. Gre za eno izmed prvih sprememb zakonodaje, ki jih je parlament sprejel pod vodstvom koalicije Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice.
Če želimo najti odgovor, zakaj je državni zbor že po dobrega pol leta od uveljavitve zakona sprejel novelo zakona, se je treba vrniti v preteklost. Prebivalci Slovenije, predvsem starejši del populacije, so skoraj dve desetletji čakali na krovni zakon o dolgotrajni oskrbi.
Od leta 2002 do nastopa prejšnje vlade Janeza Janše so bili pripravljeni štirje zakonski osnutki, ki so jih spisali na ministrstvu za zdravje, ministrstvu za delo, v Zvezi društev upokojencev Slovenije in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, a nobenega niso vložili v zakonodajni postopek. Vedno se je zapletlo pri viru financiranja, saj bi bilo treba za vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe uvesti novo obvezno zavarovanje.
Zavrnitveni kvorum
Z ustavnimi spremembami leta 2013 je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Od tedaj velja, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Da bi spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi na referendumu zavrnili, bi moralo proti njihovi uveljavitvi glasovati skoraj 340.000 volivcev, kolikor znaša tako imenovani zavrnitveni kvorum.
Prav nezagotavljanje vira financiranja je bil tudi glavni očitek ob sprejetju zakona, ki ga je državni zbor izglasoval decembra lani, pod vlado Janeza Janše. Zakon o dolgotrajni oskrbi je sicer uvedel novo obvezno zavarovanje za izvajanje dolgotrajne oskrbe z letom 2025, a ni določil pogojev obveznega zavarovanja, kot sta osnova za obračun prispevkov in prispevna stopnja. Pogoje obveznega zavarovanja bi tako določil posebni zakon. Vlada naj bi osnutek zakona o tem zavarovanju, ki bo opredelil financiranje po letu 2025, obravnavala do 30. junija 2024, je lani poleti dejal tedanji finančni minister Andrej Šircelj. Vlada, ki bi uvedla nov prispevek, ki bi se zarezal v prihodke državljanov, zagotovo ne bi požela splošnega javnega navdušenja, še manj pa to velja, če bi to naredila nekaj mesecev pred volitvami. Do sprejetja zakona, ki bi opredelil financiranje na podlagi novega obveznega zavarovanja, se bodo sredstva za dolgotrajno oskrbo zagotavljala iz državnega proračuna, saj se nekatere določbe po zdaj veljavnem zakonu začnejo izvajati že 1. januarja 2023.
ZZZS pozval k zamiku časovnice izvajanja
Na neizvedljivost zakona so že ob sprejemu opozarjali izvajalci oskrbe, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), predstavniki civilne družbe in drugi.
Zavod za zdravstveno zavarovanju je v času, ko je Janševa vlada po volitvah izvajala le še tekoče posle, opozoril na težave pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je po njihovi oceni na več mestih notranje neskladen in zato z začetkom leta 2023 v velikem delu neizvršljiv. Ob tem država ni izpolnila niti osnovnih pogojev njegovega izvajanja, zato so pozvali k nujnim spremembam zakona do konca oktobra oziroma k zamiku časovnice izvajanja.
Upravni odbor ZZZS je maja letos ugotovil tudi, da po več kot štirih mesecih od uveljavitve zakona s pristojnima ministrstvoma, za zdravje in delo, še vedno ni bila sklenjena pogodba o črpanju finančnih sredstev za vzpostavitev izvajanja dolgotrajne oskrbe.
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) Marijan Papež je junija opozoril, da se je s sprejemom zakona o dolgotrajni oskrbi "tako hitelo, da zakon na koncu sploh ni izvedljiv".
Državni zbor je nato julija po nujnem postopku sprejel novelo zakona, ki je začetek izvajanja prestavila s 1. januarja 2023 na 1. januar 2024. Poslanci največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda so ob tem prav tako ocenjevali, da je zakon o dolgotrajni oskrbi v obliki, kot so ga sprejeli decembra, neizvedljiv. Vlada je zato predlagala zamik izvajanja, medtem pa bo znova proučila poglavitne rešitve in zakon ustrezno popravila.
SDS: Zamik bo starejšim škodoval
Poslanka SDS Alenka Jeraj pa je v imenu svoje poslanske skupine izpostavila, da je bilo že ob sprejetju zakona decembra lani jasno, da vseh situacij ni predvidel in da bodo v nadaljevanju potrebni manjši popravki. Te je delovna skupina tudi pripravila in v SDS so pričakovali, da bodo vključeni v novelo.
Jerajeva je bila kritična tudi do sprejemanja novele po nujnem postopku. Po njenih besedah se upravičeno sprašujejo, ali bo zakon sploh zaživel. Upajo, da zaradi zamaknjene časovnice ne bodo ogrožena sredstva iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost. V SDS so zato vložili dopolnilo, s katerim bi preprečili zamik začetka izvajanja zakona, a ga državni zbor ni sprejel.
Poslanec SDS Zvonko Černač je ob vložitvi zahteve za razpis referenduma na podlagi podpisov volivk in volivcev dejal, da zakon, kot ga je sprejela Janševa koalicija, prinaša celovito ureditev skrbi za starejše in tiste, ki potrebujejo pomoč drugih, in sicer tako v oblikah institucionalnega varstva kot na domu, ter zagotavlja enakopraven dostop vsem in omogoča varno starost. Zamik izvajanja zakona pa bi po njegovih navedbah starejšim škodoval.
