Konec tedna volivke in volivce čaka še tretji zaporedni odhod na volišča po vsej državi. Na nedeljski superreferendumski dan bomo odločali o predlogu novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, zakonu o dolgotrajni oskrbi in zakonu o vladi. Zahteve za vse tri referendume je vložila opozicijska SDS, ki je zbrala tudi potrebne podpise volivcev za razpis referendumov.
Za organizatorje referendumskih kampanj za vse tri zakone se je skupno prijavilo sedem političnih strank, 12 pravnih oseb in devet fizičnih oseb. Za slovensko družbo je očitno najpomembnejši zakon o RTV, za katerega referendumsko kampanjo organizira 27 subjektov, za zakon o dolgotrajni oskrbi 12, za zakon o vladi pa se je prijavilo 10 organizatorjev.
Kako organizirati kampanjo brez lastnih sredstev?
Organizator volilne kampanje mora najpozneje 25 dni pred dnevom glasovanja na referendumu odpreti poseben transakcijski račun. Vsa finančna sredstva, ki jih sam nameni ali dobi od drugih pravnih ali fizičnih oseb za financiranje volilne kampanje, mora zbrati na tem transakcijskem računu.
Med političnimi strankami vse tri predvolilne kampanje organizirajo Gibanje Svoboda, Levica, SDS, Socialni demokrati (SD), Slovenska ljudska stranka (SLS) in Lista Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije (NLS). Nova socialdemokracija pa je organizatorka le pri dolgotrajni oskrbi in RTV-zakonu.
Parlamentarne politične stranke, SLS in NLS imajo na računu dovolj sredstev za financiranje kampanje, to pa ne velja za Novo socialdemokracijo. Stranka je od leta 2018 do lani zabeležila od 145 do 218 evrov prihodkov na leto, v zadnjih štirih letih je imela na računu za največ 38 evrov sredstev. Na račun »uspeha« na letošnjih parlamentarnih volitvah, na katerih je Nova socialdemokracija nastopila v Gibanju Povežimo Slovenijo (dobili so skupno 3,41 odstotka glasov), je na njen račun do zdaj sicer kapnilo 2441 evrov. S tem denarjem je kakovostno kampanjo na ravni države težko izpeljati.
To velja tudi za večino pravnih oseb, ki so se prijavile za organizatorke vseh treh predvolilnih kampanj in nasprotujejo sprejemu zakonov. Gibanje za otroke in družine je lani zabeležilo 699 evrov prihodkov in 907 evrov odhodkov. Ob tem so imeli za 1143 evrov sredstev.
Zbor za republiko je imel lani nič evrov prihodkov in za 2167 evrov sredstev. Prav tako leta 2020 ni imel nobenih prihodkov. Društvo Davkoplačevalci se ne damo je imelo lani 1250 evrov prihodkov, pri poslovanju pa je ustvarilo za 421 evrov »dobička«. Ob tem je imelo za 1498 evrov sredstev.
Organizatorji, ki so proti zakonom, ne objavljajo na družbenih omrežjih
Ob izredno nizkih razpoložljivih sredstvih je neverjetno, da organizatorji kampanj ne izkoriščajo družbenih omrežij za promocijo svojih stališč proti sprejemu zakonov, ki jih želi SDS izpodbiti na referendumih. Gre torej za organizatorje le na papirju?
Referendumske kampanje so se uradno začele 27. oktobra. Strani Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka Slovenije sledi 2063 uporabnikov spleta, v času referendumske kampanje lahko na strani najdemo 28 objav, vse so povezane s Kanglerjevo kandidaturo za mariborskega župana.
Zunajparlamentarna stranka SLS je na Facebooku od začetka referendumske kampanje posredovala 97 objav, a le eno, povezano z referendumsko kampanjo o noveli RTV-zakona.
Javna skupina stranke Nova socialdemokracija ima na Facebooku 245 članov, v času kampanje pa so bile v skupini objavljene skupno tri objave, nobena izmed njih ni povezana z referendumi.
Facebook skupnost Davkoplačevalci se ne damo ima 180 članov, zadnja objava ima datum 19. april. Društvo Davkoplačevalci se ne damo (DPSND) ima tudi svojo spletno stran. »Slovenija od danes naprej ni več pravna evropska država! Ustavno sodišče je spet pokleknilo pred ugrabitelji države!« je zadnji prispevek na spletni strani, ki je bil objavljen maja 2018.
Na Facebooku nismo našli nobene strani Zbora za republiko in Združenja Gibanje za otroke in družine. Našli smo sicer stran Gibanje Za otroke in družine, ki ima 408 sledilcev. Zadnja objava ima datum 15. januar 2019.
Za primerjavo, Inštitut 8. marec je organizator kampanje v podporo noveli zakona o RTV Slovenija. Samo v zadnjih dveh dneh je ustvaril več kot 65 objav, le dve izmed njih nista povezani z referendumom. Inštitut ima na Facebooku več kot 31 tisoč sledilcev.
»Nacionalka« mora poskrbeti za enakovredno zastopanost
Velik interes predvsem pravnih in fizičnih oseb, ki so tako ali drugače povezane z SDS, se najverjetneje skriva v pravilih RTV Slovenije za izrabo programskega časa za predstavitev mnenj o vsebinah referendumskih vprašanjih. Glede na neobjave na družbenih omrežjih namreč niso prav aktivni v prepričevanju volivcev o svojem prav.
Nacionalna medijska hiša mora namreč zagotavljati enakovredne predstavitve mnenj organizatorjem referendumskih kampanj. »Televizija Slovenija bo pripravljala referendumske oddaje, v katerih bodo lahko sodelovali prijavljeni organizatorji referendumske kampanje … Na Radiu Slovenija bodo referendumsko kampanjo spremljali na Prvem programu, kjer bodo soočali mnenja organizatorjev volilne kampanje …, pod pogojem enakopravne zastopanosti … Multimedijski center RTVSLO bo omogočil enakovredno predstavitev mnenj in stališč prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje,« je zapisano v pravilih za izrabo programskega časa.
Napad na Janšo je napad na Republiko Slovenijo
Za organizatorje referendumske kampanje za novelo zakona o RTV in zakon o dolgotrajni oskrbi se je poleg političnih strank in pravnih oseb skupno prijavilo tudi devet fizičnih oseb. Osem ji organizira kampanjo za RTV, ena pa za dolgotrajno oskrbo. Izmed devetih fizičnih oseb jih je šest povezanih z SDS, ki je predlagala referendume.
Med njimi so Rajko Fajt, ki je od leta 2007 predstavnik SDS v državnem svetu, leta 2018 pa se je kot kandidat SDS neuspešno potegoval za ptujskega župana. Dominik Štrakl je predsednik Slovenske demokratske mladine, član vodstva SDS in občinski svetnik SDS v Veržeju. Zaposlen je v Evropskem parlamentu kot parlamentarni pomočnik v pisarni evropskega poslanca SDS Milana Zvera. Aleksander Kotnik je član SDS in njen nekdanji občinski svetnik v Ravnah na Koroškem.
Alenka Forte, ki je organizatorka kampanje proti sprejemu zakona o dolgotrajni oskrbi, je leta 2018 neuspešno kandidirala za poslanko SDS. Ko je nekdanji premier Janez Janša začasno opravljal funkcijo ministra za zdravje, je bila imenovana za državno sekretarko na zdravstvenem ministrstvu. Peter Gregorčič je predsednik programskega sveta RTV postal v času vlade Janeza Janše, Andrej Grah Whatmough pa generalni direktor RTV Slovenije. Grah Whatmough ima sicer za javnost zaprt profil na Facebooku, Peter Gregorčič pa je zadnjo objavo ustvaril junija lani.
Med fizičnimi osebami, ki so organizatorke referendumske kampanje, je še Janez Juhant. »Kot sem že javno povedal, razumem vse dogajanje tudi v kontekstu 25 letnih napadov (od 1988 dalje) na aktualnega predsednika vlade RS Janeza Janša in stalnih poskusov njegovega uničenja. Podpiram njegovo delo in menim, da so zdajšnji poskusi tudi napad na samo Republiko Slovenijo, kar potrjujejo tudi znani obrazi protestov,« je ob protivladnih protestih leta 2013 zapisal profesor teologije Janez Juhant. Slednji je programski svetnik RTV Slovenija postal v času zadnje Janševe vlade.
