Premier Robert Golob je v začetku oktobra vse javne zavode in podjetja pozval, naj s sklepanjem pogodb o dobavi energentov za leto 2023 še počakajo. "Ne sklepajte nobenih pogodb za prihodnja leta do konca tega meseca, ker bodo pogoji kasneje bolj ugodni in takrat boste tudi vsi v gospodarstvu lahko videli, pod kakšnimi pogoji lahko načrtujete svoje delovanje in v kakšnem obsegu," je dejal. Približno mesec dni pozneje je čas za sklepanje pogodb za elektriko le prišel. "Zdaj je čas, da se začnejo sklepati pogodbe za prihodnje leto, morda celo več," je dejal prejšnji teden in dodal, da se je od takrat "vse spremenilo na evropski ravni", saj so se v tem času cene energentov bistveno znižale.
Subvencioniranje cene elektrike
Sledila je vladna obravnava izhodišč za še zadnjo fazo ukrepov za naslovitev energetske draginje za javne zavode in podjetja. Shema za subvencioniranje cene elektrike bo spodbujala varčevanje z energijo. Tako bo država subvencionirala ceno elektrike do 70 odstotkov lanske porabe, nad tem bodo morali odjemalci plačati tržno ceno. Kdor bo torej privarčeval 30 odstotkov energije ali več, bo deležen le subvencionirane cene, ki bo lahko bistveno nižja od tržne.
Evropska uredba, sprejeta jeseni, omogoča, da so v primerih, ko je strošek energije v končnih stroških manj kot tri odstotke, podjetja upravičena do 50-odstotnega povračila, v primerih, ko je višji od treh odstotkov, pa je omogočeno 65-odstotno povračilo. Če je strošek nad tremi odstotki in je podjetje deležno posebne sektorske pomoči za velike odjemalce, pa je možno povračilo 80 odstotkov. Sveženj ukrepov naj bi začel učinkovati 1,. januarja.
Odlašanje prinaša tveganja
Golobov "moratorij" je tako bil končan. Obrnili smo se na nekaj večjih odjemalcev in jih vprašali, v kolikšni meri, če sploh, so upoštevali premierjeve besede. V Salonitu Anhovu so nam povedali, da pozdravljajo "vsak ukrep vlade za blaženje posledic energetske draginje, da prebrodimo energetsko krizo, ki je posledica negotovosti in špekulacij, vezanih na vojno v Ukrajini. Za Slovenijo je pomembno, da ne zaostajamo z ukrepi za ostalimi državami članicami Evropske unije, ker bi to vplivalo na našo konkurenčnost".
V Talumu pa, "da dokler niso znani pogoji za prihodnje leto, se s prodajalci ne moremo pogovarjati o zakupu električne energije. Lahko sicer začnemo z zbiranjem informativnih ponudb, a zanje potrebujemo podatke, ki pa jih bomo lahko podjetja dejansko definirala, ko bodo pogoji znani".
Temu so v Salonitu pristavili, da pogrešajo"bolj odločne pristope za hitro in večjo samozadostnost oskrbe z zelenimi viri energije, proizvedenimi v Sloveniji. Odlašanje na tem področju prinaša tveganja, da preidemo iz odvisnosti uvažanja fosilnih energentov v odvisnost uvažanja obnovljivih virov energije. Pomembno je, da v Sloveniji odpravimo administrativne ovire in izkoristimo priložnost zelenega prehoda pri proizvodnji energentov".
V Skupini Sij pa so odgovorili: "Ne glede na poziv vlade je naša praksa, da stalno komuniciramo s svojim dobaviteljem električne energije in skupaj iščemo najbolj učinkovite rešitve na izzive, ki se pojavljajo. Cene električne energije na dnevni borzi BSP so v povprečju še vedno nižje od cen terminskih produktov, zato trenutno še čakamo z dodatnimi terminskimi zakupi." Za del potreb po električni energiji so sicer že pred energetsko krizo poskrbeli s terminskimi nakupi, "za leto 2023 pa so naše opcije še odprte".
Ob tem so poudarili, da "obseg proizvodnje in prodaje ni odvisen samo od cen in dobavljivosti energentov, temveč tudi od povpraševanja in gospodarske rasti. Skupina SIJ je izvozno usmerjena in v zadnjih dveh kvartalih beležimo manjše povpraševanje po naših izdelkih".
O predstavljenih ukrepih vlade pa so dejali, da se jim zdijo primerni, "menimo pa, da je predvidenih sredstev za subvencioniranje električne energije in zemeljskega plina premalo, oziroma da bo dejanskih subvencij manj, kot jih pričakujejo podjetja".
Ostalo le še malo časa
Obrnili smo se tudi na dobavitelje električne energije. V Energiji plus so nam povedali, da so podjetja premierjev poziv upoštevala. "Pogodbe smo sklepali samo z velikimi poslovnimi odjemalci, ki sklepajo mesečne pogodbe," so nam povedali.
Kako pa so razumeli poziv vlade, da podjetja aktivno pristopijo k pogovorom z dobavitelji električne energije? "Bliža se konec leta, ko velikim poslovnim odjemalcem v večini primerov potečejo pogodbe. Ker je ostalo še zelo malo časa, je ključno, da odjemalci aktivno pristopijo k sklenitvi pogodbe, na podlagi katere jim bo lahko dobavitelj zagotavljal dobavo tudi v prihodnjem letu." Dodali so še, da so pogajanja s podjetji letos težja, saj so "trenutne cene energentov bistveno višje od cen v preteklosti, ko so podjetja sklepala pogodbo za prihodnja obdobja".
Petrol trenutno beleži nadpovprečno povpraševanje za sklepanje pogodb za dobavo električne energije in zemeljskega plina. Ob tem so dodali, da "je zdajšnje obdobje skrajni čas za zakup električne energije za prihodnje leto, še posebej, če želi stranka zamenjati dobavitelja električne energije. Vlada tudi pripravlja ukrepe za pomoč gospodarstvu, kar lahko vpliva na odločitev odjemalcev za nakup energentov".
Kar se tiče pogajanj, predvidevajo, "da bodo pogajanja med dobavitelji in velikimi poslovnimi odjemalci potekala po ustaljenih praksah. Zagotovo pa s partnerji skupaj letos še bolj podrobno spremljamo trg in se posvetujemo glede najbolj optimalnih rešitev za njihove energetske potrebe".
