"Predstavniki opozicije me niso presenetili. Od njih sem pričakovala, da bodo, tako kot velikokrat do zdaj, govorili neresnice in zavajali. Da bodo s svojimi izjavami netili sovraštvo ter vzbujali strah pri prebivalkah in prebivalcih," je v pogovoru za Novice Svet24 po uspešno prestani interpelaciji povedala ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar.
Kako dan po neuspešni interpelaciji ocenjujete potek razprave v državnem zboru?
Predstavniki opozicije me niso presenetili. Od njih sem pričakovala, da bodo, tako kot velikokrat do zdaj, govorili neresnice in zavajali. Da bodo s svojimi izjavami netili sovraštvo ter vzbujali strah pri prebivalkah in prebivalcih.
Številni pozitivni odzivi podpore gledalcev pa me opogumljajo, da smo z ekipo na pravi poti. Da naš trud, trdo delo, vsi napadi niso zaman. Ne nazadnje temu pritrjuje tudi Valiconova raziskava Ogledalo Slovenije za oktober 2022, ki kaže na občutno zvišanje stopnje zaupanja v policijo.
Eden izmed očitkov je bil povezan z odstranjevanjem ograje na južni meji. Ali to ni nenavadno, saj je že vaš predhodnik iz vrst SDS odredil odstranjevanje ograje?
Toliko o iskrenosti opozicijske SDS. Drugače pa je bolje, da to vprašate nekdanjega ministra Hojsa. (nasmeh)
Zakaj je bila interpelacija po vaši oceni sploh vložena?
Ker opozicijo, še posebej SDS, skrbi uspešno delo resorja, ki ga vodim. Ker odkrivamo številne nezakonitosti in zlorabe njihovega mandata. Ker zagovarjamo človekove pravice, dostojanstvo in solidarnost. Ker migracijska strategija, ki jo oblikujemo v ministrstvu, in migracijska politika, ki smo jo že zastavili, temeljita na varnosti, solidarnosti, vključevanju.
Ali drži, da Slovenija postaja ciljna država migrantov? Koliko vlog za mednarodno zaščito je bilo letos že vloženih in pozitivno rešenih v primerjavi z enakim obdobjem lani?
Do konca oktobra letos je bilo vloženih 5946 prošenj za mednarodno zaščito. Poudarjamo, da je bilo o upravičenosti do mednarodne zaščite odločenih le okoli štiri odstotke vloženih prošenj. To jasno kaže, da je Slovenija tranzitna država. Od teh štirih odstotkov prošenj je bilo v 64 odstotkih odločeno pozitivno. Slovenija je tako letos podelila 172 statusov mednarodne zaščite. In še enkrat poudarjam, zelo podrobno spremljamo dogajanje, ga analiziramo ter pravočasno sprejemamo potrebne ukrepe. Kdor trdi drugače, ne pozna razmer.
Ob prevzemu funkcije ste kot prednostne naloge poleg migracij opredelili preprečevanje družinskega nasilja in krepitev integritete. Kaj je vse narobe s trenutno zakonodajo za preprečevanje družinskega nasilja?
Nasilje v družini je družben problem, zato je pri njegovi obravnavi nujno potreben medinstitucionalni pristop. To pomeni, da se morajo v posamezen primer vključiti vsi vladni in nevladni organi ter organizacije, ki se ukvarjajo s tem področjem.
Policija najpogosteje prva zbere obvestila o dejanju, izvede ukrepe za zaščito žrtve in proti storilcu ukrepa skladno z veljavno zakonodajo. V nadaljevanju pa je zelo pomembno, da se vključijo tudi druge ustanove, od centrov za socialno delo do nevladnih organizacij. Gre za zelo kompleksna kazniva dejanja, zato je treba usposabljati policiste, da razumejo to področje dela in da so pri obravnavi strokovni, hkrati pa senzibilni, ter nudijo žrtvi varno okolje, da lahko spregovori. Kot temeljni ukrep za zaščito žrtve policisti storilcu kaznivega dejanja nasilje v družini pogosto izrečejo ukrep prepovedi približevanja, ki ga sodišče v večini potrdi in podaljša do 15 dni.
Na ministrstvu tudi sofinanciramo raziskovalni projekt, v katerem Inštitut za kriminologijo preučuje ukrep izrekov prepovedi približevanja policije v obdobju med letoma 2010 in 2021 ter njegovo učinkovitost. V policiji je bila ustanovljena tudi Delovna skupina za preučitev učinkovitosti obravnave nasilja v družini, znotraj katere že potekajo prve aktivnosti.
Prav tako sem policiji podala usmeritve in obvezna navodila za pripravo načrta dela v letu 2023, s posebnim poudarkom na učinkovitem preprečevanju in preiskovanju kaznivih dejanj nasilja v družini, s ciljem zaščite žrtve in preprečitve nadaljnjega nasilja, spodbujanja prijav ter s posebnim poudarkom na povečanju pozornosti policije tudi pri kaznivem dejanju zalezovanja.
Konec septembra smo organizirali sestanek, namenjen razpravi o ustreznem in učinkovitem odzivanju vseh deležnikov na vse oblike nasilja. Na njem so sodelovali predstavniki relevantnih državnih institucij in nevladnih organizacij s tega področja. Nevladne organizacije so predstavile izkušnje, ki so jih pridobile pri svojem dolgoletnem delu z žrtvami nasilja, poudarjene pa so bile tudi dobre prakse in sodelovanje s policijo. Dogovorili smo se, da nam bodo nevladne organizacije svoja opažanja posredovale. Te bomo čim bolj poskušali vključiti v akcijski načrt, ki ga pripravljamo. Akcijski načrt je nujen, saj se moramo konkretno spopasti s tem težkim vprašanjem in ugotoviti, kaj je treba na tem področju spremeniti in dopolniti, da bomo učinkovitejši.
Naj še omenim, da smo se na ministrstvu odzvali na pobudo nevladnih organizacij, da soorganiziramo in izvedemo večdisciplinarno strokovno konferenco na temo nasilja v družini in nasilja nad ženskami 25. novembra, ob začetku mednarodnih dni boja proti nasilju nad ženskami.
Je v Sloveniji večji delež femicida kot v drugih evropskih državah?
Primerjalne statistike policija ne vodi. Izpostavila bi, da je to področje, na katerem moramo biti kot država in tudi celotna družba izredno aktivni, da dejansko dosežemo ničelno toleranco do teh dejanj. Če namreč okolica tolerira ravnanje nasilneža, ta svojo agresijo le še stopnjuje. Zato je tu moje ključno sporočilo, da le prijava ustavi nasilneža. Ko vidite nasilje, ga prijavite!
Ali v sklop krepitev integritete spada tudi priprava podlag za vračilo nezakonitih glob zaradi kršenja covidnih pravil in kdaj bo ta podlaga pripravljena?
Aktivno smo sodelovali pri pripravi analize pravnih podlag, ki so bile uporabljene v prekrškovnih postopkih proti posameznikom zaradi kršitev ukrepov med pandemijo covida. Vlada se je z analizo seznanila in naložila ministrstvu za pravosodje, da skupaj z našim ministrstvom in službo za zakonodajo do konca januarja 2023 pripravi normativne rešitve.
Aktivnosti v tej smeri so že stekle. Pripravljena so uvodna izhodišča, na katerih bo temeljila priprava novega predloga zakona, s katerim se bo vzpostavila pravna podlaga za uvedbo postopkov vračanja glob in stroškov postopka fizičnim in pravnim osebam, ki so bili subjekti prekrškovnega obravnavanja zaradi kršitve odlokov za preprečevanje širjenja epidemije covid v povezavi s posameznimi določbami Zakona o nalezljivih boleznih in Zakona o javnih zbiranjih. Kaznovani so bili namreč na podlagi protiustavnih odlokov. In to je še en dokaz več, da je prejšnja vlada ob epidemiji covida-19, kar je bilo za vse nas že samo po sebi zelo zahtevno obdobje, z okoli 60 tisoč izvedenimi prekrškovnimi postopki, ustrahovala ljudi, ob kršitvah Ustave RS. Ta vlada pa to nedopustno ravnanje odpravlja in popravlja.
Kako še nameravate okrepiti integriteto policije?
Če se iz svojih spodrsljajev in napak učimo, ima vsaka pot svoj smisel. Želimo si, da bi vsak policist ponotranjil vrednote in moralne standarde policijskega dela. Ti so vsaj toliko pomembni, kot so znanje in vrline posameznika, zahtevane za policijski poklic. Pravi policist namreč ravna strokovno in zakonito ter ne kloni pod različnimi zunanjimi pritiski. To so pomembni koraki v smeri policijske profesionalizacije, ki je protiutež kršenju človekovih pravic in svoboščin ter drugim oblikam policijske deviantnosti.
Višješolski študijski program policist vsebuje veliko tovrstnih vsebin, prav tako so te vsebine vključene v programih usposabljanj. Pomembno pa je to znanje »spraviti v prakso, na ulico«, kar je naloga vseh, še posebej pa policijskih vodij.
Tudi v usmeritvah za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje med letoma 2023 in 2027, ki sem jih izdala konec junija, je eden izmed strateških ciljev krepitev integritete policije kot institucije in policistov kot profesionalcev ter njihove odgovornosti do skupnosti. Najpomembnejše je, da se policija razume kot servis za ljudi, ne pa za njihovo ustrahovanje, zato ker ljudje izrazijo kritično stališče do oblasti, kot se je dogajalo zadnji dve leti. Mnogo policistov, tudi sama osebno, sem bila zgrožena nad izjavo poslanca Branka Grimsa 6. oktobra lani, ki je za 5. oktober 2021, ko se je Ljubljana zaradi nesorazmerne uporabe solzivca kopala v njem, izjavil, da je bil to veličasten dan za Slovenijo, ko je končno šla v zgodovino ljudska milica in smo dobili moderno, učinkovito policijo. Vendar pa si mi take »moderne« policije ne želimo. Mi vračamo policijo ljudem, ker njim pripada.
Ste na ministrstvu že zaključili revizije nekaterih odločitev svojega predhodnika Aleša Hojsa in kaj vse so pokazale?
Odredila sem sedem izrednih notranjerevizijskih postopkov v zvezi z nepremičnim stvarnim premoženjem. Vse izredne revizije še potekajo in se bodo zaključevale postopoma. O vseh ugotovitvah in sumih o nepravilnosti oziroma sumih kaznivih dejanj skladno z zakonodajo obveščamo pristojne državne organe.
Poleti ste se zavzeli za ukrepe za povečanje prometne varnosti na višjo raven in pripravo novega nacionalnega program varnosti cestnega prometa. Kakšni bodo poudarki? Kako sicer povečati prometno kulturo na slovenskih cestah?
Nacionalni program varnosti cestnega prometa nastaja na ministrstvu za infrastrukturo in agenciji za varnost prometa, naše ministrstvo oziroma policija v nastajanje programa ni neposredno vpletena.
Policija svoje delovanje ves čas prilagaja, predvsem z namenom izboljšanja varnosti cestnega prometa. V prvi vrsti je treba vzgajati in izobraževati ljudi, da se na eni strani zavedamo nevarnosti v cestnem prometu in da je na drugi strani zelo pomembno, da čutimo odgovornost drug do drugega.
Tovrstno ozaveščanje je nujno za dvig družbene odgovornosti. Če se večina udeležencev že strinja, da vožnja pod vplivom alkohola ni sprejemljiva, da je pomembno, da uporabljamo varnostne pasove, potem moramo takšno zavedanje vzpostaviti še na drugih področjih – predvsem v bolj doslednem spoštovanju omejitev hitrosti, zavedanju, da uporaba mobilnih telefonov med vožnjo ni dopustna oziroma da je nevarna in podobno.
V prometu imamo vse več starejših udeležencev, povečuje se tudi število šibkejših udeležencev v prometu – opazen je trend kolesarjenja, razširila se je uporaba električnih skirojev. Policija bo vsem tem področjem tudi v prihodnje posvečala pozornost, je pa ugodno varnost cestnega prometa mogoče dosegati le, če celoten sistem deluje ustrezno. Policija je le eden od segmentov. Svoj angažma morajo zato prepoznati tudi vsi ostali subjekti, ki delujejo na področju prometne varnosti.
Kakšen delež smrtih nesreč »zakrivijo« starejši od 64 let? Je rešitev v krajšem trajanju vozniških dovoljenj za to starostno kategorijo?
V zadnjem obdobju smo priča večjemu številu prometnih nesreč s hujšimi posledicami, v katerih so udeleženi starejši udeleženci. S staranjem prebivalstva je to pričakovan trend. V letošnjem letu je za posledicami prometnih nesreč umrlo 29 oseb, starejših od 64 let, od tega je bilo 19 povzročiteljev prometnih nesreč.
Starejšim v prvi vrsti ne želimo omejevati mobilnosti. To pomeni, da jim želimo omogočiti udeležbo v cestnem prometu, če je to le mogoče z varnostnega vidika. Hkrati ne želimo posploševati, da so denimo vsi starejši vozniki nevarni vozniki, bi pa morali dvigniti zavest, da se vsak sam zaveda svojih sposobnosti. Zelo pomembno je vzpostaviti sistem, ki bo prepoznal posameznike, ki niso več sposobni za varno udeležbo v cestnem prometu. Sistem, ki bo vključeval tudi zdravstveno stroko, ki bo lahko na primarni ravni temu področju posvečala ustrezno pozornost in se odzvala, če zdravstveno stanje posameznika ne omogoča več varne udeležbe v prometu.
Poleg zdravstvenega stanja se pri starostnikih kažejo potrebe po obnovi znanja in predvsem po seznanitvi z novostmi. Tukaj imajo pomembno vlogo zlasti organizacije, ki izvajajo izobraževanja na področju varnosti cestnega prometa. Predvsem ministrstvo za infrastrukturo bi lahko razmislilo o morebitnih olajšavah za starostnike, ki bi se takšnih usposabljanj udeležili.
Kaj se dogaja z avtocestno policijo? Jo Slovenija potrebuje, zakaj in kdaj jo bomo dobili?
Veliko sprenevedanja in zavajanja vpletenih je v tej zgodbi, zato sem vam hvaležna za to vprašanje. Zaradi ustanovitve dodatnih enot policije, ki so izvajale nadzor na avtocestah in hitrih cestah, se je porušil sistem nadzora prometne policije na cestah v Sloveniji. Ker so se prometni policisti za enote avtocestne policije kadrovali iz obstoječih enot prometne policije, so se te enote, ki so bile že kadrovsko podhranjene, še dodatno oslabile.
Delovna skupina, ki jo je ustanovil vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, je preučila (predvsem) sistemsko umestitev avtocestne policije. Ugotovila je, da je bila ustanovitev avtocestne policije nesistemska. Tudi iz notranje revizije izhaja, da je prejšnje vodstvo MNZ in policije ter Darsa sklenilo financiranje avtocestne policije, ki predstavlja potencialno kritičnost, s številnimi tveganji. Njegove ugotovitve smo posredovali tudi Komisiji za preprečevanje korupcije in Uradu za nadzor proračuna ter ju pozvali, naj zadevo preučita in podata svoje mnenje. Ocena Komisije za preprečevanje korupcije kot tudi drugih pristojnih inštitucij je bila, da so podani sumi kaznivih dejanj z naslova oškodovanja premoženja.
Zato se bo varnost na avtocestah uredilo na sistemski način, s čimer bo zagotovljena ustrezna varnost. Takšna ureditev bo zagotovila bolj optimalno, predvsem pa koordinirano in usklajeno delo prometne policije, saj ne bo več dvojnih struktur usmerjanja. Nikakor pa to ne bo pomenilo zmanjšanje varnosti na avtocestah in hitrih cestah, kjer se je izvajal ustrezen nadzor prometa že pred ustanovitvijo avtocestne policije in bo potekal tudi zdaj.
Kdaj bo nov nacionalni program za varnost cestnega prometa pripravljen?
Nov nacionalni program varnosti cestnega prometa nastaja na ministrstvu za infrastrukturo in v agenciji za varnost prometa. Želimo si, da bi bil pripravljen v čim krajšem času.
