Na plenarnem zasedanju pred dobrim tednom dni so pristop Hrvaške k schengenskemu območju podprli evropski poslanci. Dokončno zeleno luč morajo prižgati le še notranji ministri EU, ki bodo o tem odločali 8. decembra. Če bo Svet EU podprl vstop, pa se bo trojica držav schengnu pridružila 1. januarja 2023. Kar je bilo videti kot formalnost, morda le ne bo tako preprosto, na Hrvaškem pa danes vlada veliko ogorčenje.
Ko sistem zunanjih meja ne deluje, ni primeren čas za glasovanje o širitvi schengenskega območja, je namreč za današnjo izdajo časnika Kurier dejal avstrijski notranji minister Gerhard Karner. S tem se je zoperstavil predlogu Evropske komisije, da se v schengensko območje vključi Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo. To stališče je Karner ponovil ob današnjem gostovanju na radijski postaji Ö1. "Razmere v Evropi povsem jasno kažejo, da je zaščita zunanjih meja neuspešna in če sistem ne deluje, se ga ne sme širiti," je povedal.
Karner je te izjave medijem podal v luči povečanega števila prihoda migrantov v Avstrijo. Oblasti na Dunaju namreč vse glasneje opozarjajo, da migranti pred vstopom v državo prečkajo eno ali več članic Evropske unije, ne da bi jih pri tem kdo ustavil.
Po podatkih avstrijskega notranjega ministrstva je Avstrija od začetka leta zabeležila več kot 90.000 prihodov migrantov. Od tega jih 75.000 ni bilo registriranih v nobeni drugi državi EU. "Zato kot notranji minister, ki je odgovoren za varnost, nasprotujem širitvi," je v izjavi za radio še dodal Karner.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je ta teden ponovno pozvala k vključitvi Bolgarije, Hrvaške in Romunije v evropsko schengensko območje. Pri tem je poudarila, da države izpolnjujejo vse pogoje. Med temi je naštela učinkovito upravljanje zunanjih meja, enotne schengenske vizume, sodelovanje z organi pregona v drugih državah in vključenost v informacijske sisteme.
