»V svoji 23-letni karieri še nisem videl situacije, kot je ta,« je danes dejal državni tožilec v francoski regiji Normandija Remi Coutin, ki se je znašel pred nadvse trdim orehom. »Nimamo trupla. Nimamo identitete osebe, za katero menimo, da je bila umorjena,« je še pojasnil Coutin. Imajo pa osumljenca, pri čemer so prepričani tudi, da vedo, kaj se je zgodilo, poroča britanski BBC.
Preiskovalci namreč umora sumijo 46-letnega poljskega državljana, tesarja, ki že več let živi in dela v Franciji, trenutno pa ždi v priporu. 9. marca naj bi pijan sedel v svojega črnega audija in v bližini kraja Grand Bourgtheroulde trčil v neznano kolesarko. Misleč, da je umrla, naj bi se odpeljal domov po lopato in se vrnil na kraj nesreče, kjer pa naj bi ugotovil, da je žrtev še vedno živa. Nato jo je po mnenju preiskovalcev »pokončal« z lopato in jo zagrebel, kolo pa odvrgel na odlagališče odpadkov. Konkretnih dokazov, da se je kaj takega odvilo, je malo ali nič, saj policija nima niti trupla niti kolesa ali priznanja domnevnega morilca. Še več, niso prejeli niti nobene prijave o pogrešani kolesarki. Imajo pa navedbe oseb, njegovih bližnjih, ki jim je celotno zgodbo opisal.
Imajo tudi fotografije vozila
14. maja, več kot dva mesece pozneje, se je namreč na lokalni policijski postaji znašla njegova nekdanja partnerka, ki je razodela, da jo je osumljenec usodne noči poklical in ji v »pijanem stanju« povedal, kaj se je zgodilo. Pozneje naj bi jo poklical še enkrat in ji dejal, da je vse vredu, da je namreč ženska preživela in odšla domov. V skrbeh ga je po lastnih besedah naslednji dan obiskala, a ga ni bilo doma. Je pa na njegovem vozilu opazila poškodbe vetrobranskega stekla. Na avtomobilu je bil po njenih navedbah prisoten tudi rdeč madež. 13. marca naj bi se z njim končno soočila tudi na štiri oči, takrat pa naj bi ji razkril celotno zgodbo. Dejal naj bi ji tudi, da je bila kolesarka videti kot »pocestnica.«
Različne verzije dogodka naj bi povedal še trem osebam. Eni od svojih prijateljic, ki se je usodnega dne slučajno znašla pred njegovim domom, naj bi denimo dejal, da je kolesarka preživela, a je ta prijateljica kljub temu fotografirala njegovo poškodovano vozilo, fotografije pa policistom zdaj služijo kot ključni dokaz, da dogodek ni iz trte izvit. Avtomobil je mesec ni pozneje zažgal in ga prijavil kot ukradenega, a je policiji nato to dejanje priznal.
In kaj pravi osumljenec, ki so ga junija aretirali? Sprva je preiskovalcem pojasnil, da je šlo za »neslano šalo,« da si je vse skupaj izmislil, da bi se ga nekdanja partnerka usmilila. Tudi avtomobil naj bi poškodoval namenoma in ga polil s piščančjo krvjo. Pozneje jim je priznal, da se je nesreča resnično zgodila, a da je žrtev ostala nepoškodovana, a se je nato znova začel zagovarjati z razlago, da je šlo za »neslano šalo.«
Prva naloga preiskovalcev je ugotoviti, kdo bi lahko bila žrtev. »Veliko ljudi je pogrešanih, pa policija ne prejme prijave,« je pojasnil Coutin, ki je omenil tudi možnost, da je morda šlo za turistko, izletnico ali brezdomko oziroma nekoga, ki ni v stiku s svojci. Policija je domnevno žrtev opisala kot žensko med 40 in 60 leti, ki je imela na hrbtu nahrbtnik, kolo pa je bilo morda opremljeno s kolesarskimi torbicami.
