Edini, ki mu je v predsedniški bitki doslej uspela zmaga že v prvem krogu, je Milan Kučan, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s tekmeci na suveren način pometel kar dvakrat, in sicer leta 1992, ko je prejel 63,9 odstotka glasov, in leta 1997, ko jih je prejel 55,57 odstotka. Tokratne volitve, na katerih sta se v drugi krog uvrstila Anže Logar in Nataša Pirc Musar, so potekale bolj v duhu 21. stoletja. Največ volivcev je uspel prepričati Logar, ki je včeraj pobral približno 34 odstotkov glasov, a poraja se vprašanje, ali bo v drugem krogu odšel po poti Lojzeta Peterleta iz leta 2007, ali pa mu bo uspel Borut Pahor iz leta 2012.
Drugi krog predsedniških volitev smo v samostojni Sloveniji prvič dočakali leta 2002. Takrat so v prvem krogu med drugim odletela imena, kot so Zmago Jelinčič, France Arhar in Franc Bučar, v finalu pa sta se pomerila Janez Drnovšek in Barbara Brezigar. Presenečenj ni bilo, Drnovšek je imel v prvem krogu pred Brezigarjevo slabih 14 odstotnih točk prednosti, ki jo je nato ohranil tudi v drugem krogu.
Peterletu v drugem krogu spodletelo
Glede na trenutno situacijo utegnejo boljšo primerjavo ponuditi predsedniške volitve iz leta 2007. Takrat sta se v drugi krog uvrstila Lojze Peterle in Danilo Türk. Peterletu je v prvem krogu svoj glas namenilo 28,73 odstotka volivcev, medtem ko je Türk za njim capljal s 24,47-odstotno podporo, a je finale postreglo s popolnim preobratom. V prvem krogu se je namreč odvil srdit boj med Türkom in Mitjo Gasparijem, ki je kandidiral s podporo takrat opozicijske LDS in ki je za drugim mestom zaostal za vsega 0,38 odstotne točke. Ostrih kritik je bila takrat deležna Državna volilna komisija, ki se je na udaru javnosti in nekaterih kandidatov znašla zaradi spornega pošiljanja glasovnic v tujino. A čeprav se je Peterle v drugi krog podal kot kandidat z najvišjo podporo, je na koncu močno izgubil, saj je »levi« del slovenske javnosti združno podprl Türka, ki je na koncu prejel kar 68,03 odstotka glasov. Se bo podobno zgodilo tudi tokrat?
S 15,40 odstotka glasov je bil tokrat tretji Milan Brglez, kandidat SD in Gibanja Svoboda, ki predstavljata zajeten bazen levosredinskih volivcev. Slednji se bodo morali pred drugim krogom odločiti, ali bodo svoj glas naklonili nestrankarski Nataši Pirc Musar, ali pa bodo 13. novembra raje ostali doma. Na njihove glasove najbrž ne more računati »neodvisni« Logar, ki mu je po včerajšnjem slavju med prvimi čestital ravno prvak SDS Janez Janša, od katerega se bolj ali manj uspešno ograjuje skozi celotno predsedniško kampanjo. Odprto ostaja tudi vprašanje, na katero stran tehtnice se bodo nagnili volivci, ki so včeraj glasovali za Vladimirja Prebiliča. Teh je bilo kar 10,66 odstotka in predstavljajo volilne upravičence, ki jim bosta v nadaljnji kampanji zagotovo močno dvorila oba kandidata. Kandidat s podporo NSi Janez Cigler Kralj je na drugi strani prepričal vsega 4,35 odstotka volivcev, tako je ta kos pogače, po katerem bo poskušal poseči Logar, precej skromen, po zadnjih javnih napetostih med SDS in NSi pa morda tudi nekoliko nemiren in nepredvidljiv. Kdo ve, kam se bodo obrnili volivci Sabine Senčar. Na drugi strani je jasno, kam se ne bodo obrnili volivci kandidata Levice Mihe Kordiša, ki pa jih je skupaj le za vzorec.
Pahor po izpadu Zvera kot po avtocesti
Manj verjetna je ponovitev scenarija iz leta 2012, saj so bile takratne okoliščine nekoliko neobičajne. V prvi krog so se podali samo trije kandidati, takrat aktualni predsednik Türk, ki je nagovarjal predvsem levi pol, favorit desnice Milan Zver in seveda poznejši zmagovalec Borut Pahor, ki je poskušal grabiti po celotni širini, na koncu močno osvojil sredino, ko je iz tekme izpadel Zver, pa ga je podprla še desnica. Pahor je v prvem krogu prejel 39,87 odstotka glasov, Türk 35,88 odstotka, Zver pa 24,25 odstotka. V drugem krogu, ko je prejel še priliv z desne, je Pahor slavil z zajetnim izkupičkom 67,37 odstotka glasov, Türka pustil daleč za sabo ter nekoliko zasenčil celo Kučanovih 63,90 odstotka iz leta 1992. Kučan je takrat sicer zmagal v prvem krogu, nasproti pa mu je stalo sedem protikandidatov, med njimi zanimivo tudi Jelko Kacin. Kakor koli, Türk se je takrat na nek način že boril z mlini na veter, saj je izgubil boj za sredinske glasove. Že v času predsedovanja se mu je namreč upravičeno ali neupravičeno očitalo, da je predsednik samo polovice državljanov. Da bi takrat privabil kakšnega od Zverovih volivcev, se je zdela misija nemogoče, saj ga je desnica vestno označevala za »neotesanca,« pri čemer ga je v njihovih očeh pokopala že izjava na dan žena leta 2009. »Danes sem tukaj zaradi prvorazredne teme, zato o drugorazrednih temah ne bom govoril,« je namreč odgovoril na vprašanje, ali se bo šel poklonit žrtvam v Barbara rovu. Čeprav je pozneje pojasnil, da so drugorazredna tema »politične manipulacije okrog tega,« je bila škoda storjena, bila je dokončna, desnica pa je dobila na razpolago večno strelivo.
Leta 2017 sta se v drugem krogu udarila Pahor in Marjan Šarec, ki je kljub precejšnjem zaostanku iz prvega kroga v zaključnih zavojih močno načel prednost poznejšega zmagovalca Pahorja, a se je ciljna črta pojavila nekoliko prezgodaj. Pahor je v prvem krogu prejel 47,21 odstotka glasov, Šarec vsega 24,76 odstotka. Kljub temu, da sta iz bitke izpadli kandidatki desnice Romana Tomc (13,68 odstotka) in Ljudmila Novak (7,24 odstotka), je Šarec v drugem krogu uspel prepričati 47,06 odstotka volivcev. Šlo je za najtesnejši rezultat v zgodovini predsedniških volitev v Sloveniji, v očeh mnogih pa je bil moralni in simbolni zmagovalec pravzaprav Šarec.
Kar zadeva tokratni boj in Logarja, je slednji sicer prvi kandidat desnice, ki se mu je po Peterletu uspelo prebiti v drugi krog predsedniških volitev, a ga do končnega slavja čaka še trnova pot.
