Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2022, ki ga je objavila Geodetska uprava RS (Gurs), razkriva, da se je na slovenskem nepremičninskem trgu število realiziranih tržnih prodaj stanovanjskih nepremičnin v prvi polovici leta nekoliko zmanjšalo, so pa na drugi strani znova rekordno zrasle cene nepremičnin.
Kar zadeva število tržnih transkakcij s stanovanjskimi nepremičninami, se je zo v primerjavi z drugim polletjem 2021 zmanjšalo za 3 do 4 odstotke, kar je v prvi vrsti posledica manjšega števila transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah, so navedli v poročilu, kjer so izpostavili še, da je bilo to število manjše v večjem delu države razen na Obali. Število transakcij s hišami je na drugi strani ostalo na bolj ali manj enaki ravni.
So pa poskočile cene rabljenih stanovanj, v primerjavi z drugim polletjem 2021 kar za 12 odstotkov. Cene hiš so se zvišale za 8 odstotkov, skupno pa gre za »najvišjo polletno rast cen stanovanj in hiš od leta 2007, ko smo cene začeli sistematično spremljati.« Kot so ocenili pri Gursu, je rekordna rast cen stanovanj predvsem posledica visoke rasti cen stanovanj v največjih mestih. V Mariboru, Celju in Kopru so cene denimo poskočile za približno 15 odstotkov, v Kranju in Ljubljani pa za približno 10 odstotkov. Razlogi se skrivajo v razmeroma velikem povpraševanju ter predvsem še vedno premajhni ponudbi novogradenj, občutni rasti gradbenih stroškov in visokih cenah zemljišč za gradnjo.
Ni vse tako črnogledo
Kot so pojasnili v poročilu, kaže, da je »slovenski nepremičninski trg že dosegel vrh nepremičninskega cikla in da prehaja v fazo upočasnitve oziroma ohlajanja trga.« V Ljubljani se je denimo že v drugi polovici leta 2021 število realiziranih transakcij s stanovanji zmanjšalo za skoraj 20 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa je prišlo do upada števila transakcij s stanovanji na ravni države, ki ga potrjujejo tudi preliminarni podatki za zadnje tri mesece, zato je tudi v prihodnje »pričakovati postopno podaljševanje časa prodaje in nadaljnji upad prodaje stanovanj in hiš, na vseh območjih države. Še posebno, ker se bo zaradi visokih cen nepremičnin, nadaljnjega zviševanja obrestnih mer in dražitve stanovanjskih kreditov gotovo zmanjšalo tudi plačilno sposobno povpraševanje.«
Kažejo se tudi prvi znaki umirjanja cen stanovanj v največjih mestih. Ko bo ponudba novih stanovanj, ki so trenutno v gradnji, presegla plačilno sposobno povpraševanje in se bodo začele kopičiti zaloge neprodanih novih stanovanj, bodo po ocenah Gursa začele padati tudi cene stanovanjskih nepremičnin. »S kakšnim tempom naj bi se število transakcij zmanjševalo ter kdaj in za koliko naj bi začele padati tudi cene pa seveda še ni mogoče napovedati,« so zaključili.
