V oktobru se običajno z začetkom kurilne sezone poraba plina precej poveča, kljub vladnemu ukrepu omejitve povišanja cen plina pa je tudi pri gospodinjstvih med energetsko krizo pričakovati njegovo varčnejšo rabo, napovedujejo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Poraba zemeljskega plina je bila v avgustu za 14 odstotkov, v septembru pa za 11 odstotkov nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, znižanje v oktobru pa bo glede na dosedanje podatke večje. Glede na preteklo petletno obdobje se je poraba plina od začetka leta zmanjšala za več kot desetino, kar na Umarju povezujejo s podražitvami plina v povezavi z energetsko krizo in njegovo manjšo porabo predvsem v industriji.
V skladu z uredbo Sveta EU naj bi od letošnjega 1. avgusta do 31. marca prihodnje leto vse države članice EU znižale porabo plina glede na povprečno porabo v enakem obdobju prejšnjih petih let za 15 odstotkov. V Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od začetka avgusta nižja za 14,8 odstotka.
Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila prejšnji mesec za 4,4 odstotka nižja kot septembra lani. Glavni razlog je bila nižja industrijska poraba (za 5,1 odstotka), kar je predvsem posledica nižje porabe pri nekaterih energetsko intenzivnih podjetjih, ki so zaradi visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi izboljšala njeno energetsko učinkovitost.
Nižja kot pred letom (za 3,9 odstotka) je bila septembra tudi gospodinjska poraba električne energije, poraba malega poslovnega odjema pa je bila približno enaka, še opaža Umar.
Medtem ko se je proizvodnja v predelovalnih dejavnostih avgusta povečala, predvsem v visoko tehnološko zahtevnih panogah, a tudi v srednje visoko tehnološko zahtevnih, pa se proizvodnja v tehnološko manj zahtevnih panogah od sredine leta večinoma umirja. V povprečju predelovalnih dejavnosti je bila proizvodnja v prvih osmih mesecih letos za 6,2 odstotka višja kot pred letom dni.
Nižji sta ostali proizvodnja motornih vozil in aktivnost v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah, med njimi tudi energetsko bolj intenzivnih, kot sta papirna in gumarska industrija. Obeti do konca leta so se septembra nadalje poslabšali, ob poslabšanju izvoznih pričakovanj je večina anketiranih podjetij pričakovala zmanjšanje proizvodnje do konca leta, je na svojih spletnih straneh še objavil Umar.
