11. oktober velja za rojstni dan Televizije Slovenija. Na ta dan je pričela oddajati takratna TV Ljubljana. Stekel je redni, po imenu še eksperimentalni program iz lastnega stacionarnega studia v Ljubljani. Kot lahko preberemo na spletnih straneh MMC RTVSLO, je bilo v letih pred tem datumom siver nekaj občasnih poskusnih oddaj z improvizirano ali mobilno tehniko v začasno prirejenih prostorih. Prvi TV-studio v začetku delovanja TV Ljubljana je meril skromnih 50 m2.
Začetni eksperimentalni program je hitro uvajal nove programske zvrsti. Takoj v začetku delovanja Televizije je obsegal tedensko informativno oddajo TV-obzornik, že drugi programski dan je, denimo, prinesel prvo zabavnoglasbeno oddajo, 22. novembra 1958 je bila na sporedu prva TV-drama, 21. januarja 1959 pa prvi prenos iz ljubljanske Opere. 15. aprila 1968 pa je šel prvič v »TV-eter« slovenski TV-dnevnik, ko sta se iz studia TV Ljubljana oglasila napovedovalca Marija Velkavrh in Vili Vodopivec.
Institucija brez katere si ne moremo in ne smemo predstavljati slovenskega medijskega prostora pa je v teh dneh v popolnem razsulu. Vodstvo sprejema nerazumne, politično motivirane odločitve, gledanost pada, informativni program je zaradi notranjih bojev in političnih pritiskov, na okopih, zaposleni že več tednov stavkajo.
Če bi pričakovali, da se bo 64. jubileja spomnil vsaj direktor televizije Uroš Urbanija, smo se zmotili. Gospod ima očitno preveč dela z obračunavanjem z lastnimi zaposlenimi in z blatenjem političnih nasprotnikov preko socialnih omrežij. Se je pa z zanimivo vizijo oglasila nekdanja direktorica Natalija Gorščak, ki je na Facebooku objavila zapis o tem, kakšna bi TV Slovenija lahko bila. Zapis objavljamo v celoti:
»Neuradno ima danes Televizija Slovenija 64. rojstni dan. Če bi lahko delala, kot sem vedno želela, bi danes imeli enotni novičarski portal, televizija bi bila prostor za komentiranje, daljše zgodbe, raziskovalno novinarstvo. Imeli bi aplikacijo za novice, kjer bi z video zgodbami dopolnjevali novice, aplikacijo za video in aplikacijo za avdio vsebine, aplikaciji za otroke in mladino in za starejše in invalide, z vsemi pripomočki za lažje spremljanje naših oddaj. Na spletu bi nastajali pilotni projekti, inovativne izobraževalne in razvedrilne vsebine za mlado in staro, ki bi jih nadgrajevali z tako imenovanimi šovi na lesketajočem se odru, šovi, kakršne radi spremljamo in ki bi jih pripravljali v živo. Imeli bi športni kanal na radiu in televiziji, imeli bi poseben otroški-mladinski-kulturno umetniški kanal , kanal namenjen manjšinam (osrednji gledalski program) in interesnim skupnostim. Vse oddaje in projekti bi bili zasnovane na več platformah, spustili bi se v eksperimente virtualne resničnosti in videoiger. Dnevne nadaljevanke za odrasle bi nam producirali neodvisni producenti, žanrsko različne serije bi razvijali s strokovno pomočjo razvojne ekipe, pripravili bi razpise za filme, ki bi nastali na podlagi kultnih slovenskih romanov. Zveni futuristično, vendar bi bilo mogoče, če bi ukinili vse tisto, kar je povozil čas in se odrekli zahtevam interesnih skupin. Odkrit pogovor o tem je naslednja stopnja.«
