Slovenske znanstvenike je k analizi nadpovprečne toče med drugim spodbudilo nepoznavanje vzroka tega ekstremno redkega pojava. Želeli so bolje razumeti ta ogrožujoč pojav za živali, rastline in ljudi ter poiskati odgovor na vprašanje, zakaj je velikanska toča v zadnjih letih vse pogostejša.
Glede na poročila evropske podatkovne baze za ekstremne vremenske razmere je bilo samo letos v evropskem prostoru 26 opisanih primerov toče, večje od osem centimetrov, in 90 primerov toče, večje od pet centimetrov, kar ni zanemarljiv podatek, je na predstavitvi rezultatov raziskave dejal Matej Butala z ljubljanske biotehniške fakultete.
"Dejanskega vzroka ni, verjetno ni enak povsod. To je kompleksen pojav, ki se spreminja na različnih lokacijah," je pojasnil in dodal, da so morali za pridobitev izsledkov ubrati interdisciplinaren pristop, svojo vlogo pa so odigrali tudi domačini, ki so nadpovprečno velike ledene kose "avtomatsko shranili v zmrzovalnike".
Z njihovo pomočjo so tako vzorce, velike tudi do 13 centimetrov, pridobili zelo hitro in jih pripeljali na biotehniško fakulteto, kjer so se odločili, kako jih bodo analizirali. Nato so s pomočjo visoko zmogljivega sekvenciranja določili posamezne vrste bakterij v toči. Po besedah Butale so identificirali številne bakterije, tudi takšne, ki sprožajo tvorbo kristalov ledu v oblakih.
Talili po slojih
Na Inštitutu Jožefa Stefana so posebno pozornost namenili prisotnosti vlaken v vzorcih, s posebnimi analizami je sodeloval tudi Kemijski inštitut. Kot je ob tem pojasnil Ivan Jerman s Kemijskega inštituta, je zaznavanje mikroplastike zapleten proces, to jim je namreč uspelo samo s posebnimi mikroskopi, ki omogočajo zaznavo zelo majhnih delcev, tudi polimerov. "Nadejam se, da najdemo še kakšen primer, ko bomo raziskali te lastnosti," je pripomnil.
S problematiko mikroplastike, predvsem v vodnih okoljih, se že vrsto let ukvarjajo tudi na Inštitutu za vode RS. V omenjeni raziskavi so analizirali prisotnost različnih mikrodelcev v sami toči, saj so že pred tem objavljene znanstvene raziskave potrjevale njihovo prisotnost v zraku. Prejete vzorce so talili po slojih, na podlagi česar je bilo moč videti, da toča ni uniformno sestavljena, ampak da se njeni sloji razlikujejo po sestavi delcev.
"Ugotovili smo, da je bilo v zunanjih plasteh prisotnih veliko sedimentnih delcev, ki so izhajali iz puščavskega peska, v notranjih plasteh toče pa veliko vlaken, ki so bila večinoma ligninskega in celuloznega izvora. Vmes pa smo našli plastična vlakna, kot je polietilen teraftalat (poliester). Med celuloznimi vlakni smo našli tudi bombažna vlakna, barvana z barvili, ki se uporabljajo v tekstilni industriji, s čimer smo dokazali, da lahko delci fibrozne oblike potujejo več tisoč kilometrov nad zemljo in visoko po troposferi ter več kilometrov daleč," je glavne ugotovitve povzela Manca Kovač Viršek z inštituta za vode.
Po njenih besedah so med glavnimi viri mikroplastike tekstil, cestni promet in kmetijska dejavnost. K pojavu mikroplastike v zraku med drugim pripomorejo sušilni stroji, ostanki avtomobilskih gum, cestnih oznak in razne oblike kmetijskih folij, ki razpadejo na vedno manjše dele in z vetrovi pridejo v ozračje.
Kot je podčrtal Butala, pa je raziskovalce še posebej presenetilo to, da se je toča formirala 11 kilometrov nad površjem in da so od tam mikroplastiko tudi pridobili. "Ta je bila zajeta kot neka kapsula, ki pade z oblaka navzdol, in v središču te toče, kar je presenetljivo," je poudaril.
Kovač Virškova je ocenila, da ne morejo reči, da je mikroplastika edina, ki je botrovala k nastanku tako velike toče pred tremi leti. "Veseli smo, da smo prvi na svetu uspeli dokazati, da je sploh prisotna v troposferi. Dosedanje študije so bile narejene le nekaj metrov nad zemljo, medtem ko iz troposfere še ni bilo podanih rezultatov," je dodala.
Ni uniformirane razlage
Kaj pa vpliv mikroplastike na podnebne spremembe? Vplivala bi lahko bodisi z vidika segrevanja bodisi ohlajanja ozračja, pri čemer pa raziskovalci ne morejo podati uniformne razlage, je poudarila raziskovalka. Mikroplastični delci so namreč sestavljeni iz mnogo različnih materialov, razlikujejo se po barvi in pigmentih, pri čemer naj bi ravno zadnji vplivali na to, ali bo določen delec prispeval k segrevanju oz. ohlajanju ozračja. So pa dosedanje raziskave ugotovile, da naj bi ravno delci ostankov avtomobilskih gum, ki se nalagajo na ledenikih, posledično sprožali hitrejše taljenje ledu.
Raziskovalci sedaj upajo, da bodo s svojimi izsledki spodbudili tudi druge raziskovalce, da bi se na podoben način lotili analize tovrstnih pojavov. Na podlagi večjega števila vzorcev bi lahko, kot je povedal Butala, še z večjo gotovostjo trdili, da mikroplastika prispeva k nastanku tako velike toče.
