Kot piše v utemeljitvi, Maja Simoneti s svojim izjemno raznovrstnim in kakovostnim opusom, ki sega na vse ravni urejanja prostora kot tudi različna strokovna področja, predstavlja eno najpomembnejših strokovnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Seznam njenih strokovnih dosežkov je dolg in impresiven ter izkazuje visoko profesionalen in ustvarjalen pristop na zelo raznolikih področjih.
V dveh desetletjih, odkar sta se pojavila na slovenski arhitekturni sceni, sta Lena in Tomaž Krušec s sodelavci ustvarila obsežen opus pomembnih arhitekturnih del, ki sodijo v sam kakovostni vrh sodobne slovenske arhitekture. Njuno delo obsega zgrajene stavbe in projekte, ki plemenitijo in širijo slovensko arhitekturno kulturo. Odlikuje jih umirjena, tiha in nevpadljiva arhitekturna govorica, ki združuje tradicijo in sodobnost, zadržanost in monumentalnost, predvsem pa zavezanost arhitekturi kot umetnosti prostora, piše v utemeljitvi.
Galerija Cukrarna (soavtorji: Marko Studen, Boris Matić, Jernej Šipoš) je po mnenju komisije projekt izjemno zahtevne in uspešno realizirane rekonstrukcije nekdanje rafinerije sladkorja. Poleg tega, da je Cukrarna postala nov ljubljanski kulturni center sodobne umetnosti, ima ta objekt pomembno vlogo varuha vseslovenskega, zgodovinskega spomina.
Vrtec Pedenjped - enota Učenjak (soavtorji: Denis Rovan, Aleš Žmavc, Matic Škarabot, Lev Rahovsky Šuligoj, Vesna Draksler, Nina Vidić Ivančič, Lara Gligić) je odličen primer energetske sanacije obstoječega vrtca z novim prizidkom. Avtorjem je uspel izjemno težek podvig, kako iz dane naloge ustvariti arhitekturo, ne samo prenovljeno stavbo, v tem procesu pa biti neprestano dovolj pragmatičen z zavestjo, da gre za vrtec, kjer so sredstva omejena, je svojo izbiro utemeljila komisija.
Hiša MM, pri kateri gre za prenovo stare podeželske hiše v Domžalah (soavtorji: Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Klara Bohinc, Andraž Keršič) je po mnenju komisije izjemen primer dosledno zasnovane in izvedene arhitekture: v konceptu, harmonični spojitvi starega in novega ter obravnavi detajla. Avtorji so prenovi povedali, da so pri prenovi želeli v čim večji meri ohraniti zunanji ovoj hiše in jasno pokazati nove posege, ki so bili potrebni za spremembo v sodobno domovanje. Notranjost hiše so izčistili in obdržali bistvene elemente, ki ohranjajo ambient stare zgradbe.
Hiša Podvrh (soavtorja: Bor Pungerčič, Petra Stojsavljević) skupaj s prenovljenim kozolcem in vrtom tvori odlično rešen mikrourbanizem. Objekt je zasnovan kot odprta kompozicija; tako urbanistično/arhitekturno kot tudi v drobovju interierja. V hiši in na vrtu sta avtorja uspela oblikovati vrsto mikroambientov z različnimi pogledi, atmosferami in različno mero odprtosti - lastnosti, ki v tej hiši ustvarjajo svojevrsten šarm, piše v utemeljitvi.
Patinasti svinčnik je komisija namenila frančiškanski kapeli na Prešernovem trgu v Ljubljani. Kot je zapisala v utemeljitvi, je kapela, ki jo je leta 1996 zasnovala Maruša Zorec, trenutno v procesu "prenove" v nov prostor z novim programom mimo avtorice izvorne arhitekture. Dodala je, da je bilo sicer prvo samostojno realizirano delo arhitektke v 90. letih minulega stoletja razmeroma neopaženo, a je samozavestno napovedalo samosvojo pot avtorice, ki je v naslednjih desetletjih postala ena izmed najbolj cenjenih evropskih arhitektk prenov in vzpostavljanja sodobnega odnosa do dediščine.
Priznanje častna člana ZAPS 2022 letos prejmeta Nina in Matevž Granda. Priznanja bodo podelili na Dnevih arhitektov v petek v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.
