Po poročanju Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana organizirano paliativno oskrbo koristi 60 odstotkov umirajočih, 80 odstotkov bolnikov z napredovalim rakom pa tovrstno oskrbo potrebuje. "V Sloveniji je leta 2021 umrlo nekaj več kot 23.000 ljudi, večinoma zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni, od tega raka 6.300, kar kaže na to, kako velike so potrebe po paliativni oskrbi bolnikov z neozdravljivo boleznijo tudi pri nas. Dodatno je v zadnjih letih na večje potrebe po paliativni oskrbi vplivala povečana stopnja umrljivosti med epidemijo covid-19," ugotavljajo v omenjenem zdravstvenem zavodu.
Za pozitivno sicer ocenjujejo dejstvo, da se v naši družbi vedno več pogovarjamo o paliativni oskrbi, "a hkrati še vedno premalo. Še vedno jo prepogosto napačno povezujemo le s koncem življenja. Pomembno je, da s paliativno oskrbo začnemo zgodaj ob postavitvi diagnoze neozdravljive bolezni, saj tako lahko vplivamo na boljšo kakovost življenja bolnika," izpostavljajo.
Mreža je, a ne zajame vseh
Paliativna oskrba bi morala biti vpeljana na vseh ravneh zdravstvenega sistema in po celi državi, torej tudi v lokalnih okoljih, bolniku blizu, a žal v tem trenutku v Sloveniji prave mreže paliativne oskrbe še nimamo, so svoje misli strnili na OI. "Pomembni koraki v tej smeri se delajo od lanskega leta, ko je vlada v splošni dogovor za pogodbeno leto 2021 uvrstila pet novih mobilnih timov. Na Onkološkem inštitutu smo bili med prvimi, ki smo to novost uspeli vzpostaviti in s katero smo dopolnili našo dotedanjo dejavnost paliativne oskrbe," je ob povedala dr. Maja Ebert Moltara, vodja Oddelka akutne paliativne oskrbe na OI in predsednica Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo
Kot podčrtajo, je trenutno v Sloveniji skupno šest mobilnih paliativnih timov. Poleg tega, k ga ima OI, še v splošnih bolnišnicah Jesenice, Murska Sobota in Novo mesto ter na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, a po načrtih državnega programa paliativne oskrbe iz leta 2010 bi jih morali imeti vsaj še dvakrat toliko in sicer en tim na 100.000-150.000 prebivalcev. "Omenjeni program predvideva tudi od 150 do 200 postelj za specializirano paliativno oskrbo, razdeljeno po vseh bolnišnicah Slovenije, a delujeta le oddelka v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in na pri nas na onkološkem inštitutu, skupaj 15 postelj," pojasnijo.
S svojo mobilno enoto za osrednjo slovensko regijo, s katero obiskujejo bolnike, ki sami pregleda v bolnišnici ne bi mogli opraviti oziroma bi jim to povzročilo velik napor. obravnavajo med 50 do 60 bolnikov na mesec, je povedala strokovna direktorica OI Ljubljana, Irena Oblak.
Potrojitev števila napotitev
So pa, kot še pojasnjuje Ebert Moltara, na OI v letu 2021 beležili velik porast opravljenih storitev v vseh dejavnostih specializirane paliativne oskrbe: "337 bolnikov je bilo obravnavanih na bolnišničnem oddelku, opravili smo 235 obravnav v ambulantah in 233 družinskih sestankov, podvojilo se je število telefonskih obravnav, ki so bile številne že v prvem letu epidemije covid-19 leta 2020. Na splošno se je potrojilo tudi število napotitev bolnikov na obravnavo v specializirano paliativno oskrbo, kar izpostavlja pomen koordinatorja v paliativni oskrbi in ustreznega triažiranja. Vsi si namreč želimo zagotoviti optimalno oskrbo čim več bolnikom in svojcem v danih razmerah, a se soočamo tako s kadrovskimi kot prostorskimi omejitvami," je osvetlila.
