Kamniški župan Matej Slapar je letos spomladi občinskemu svetu zagotovil, da se zaradi vse višjih cen gradbenega materiala projekt izgradnje nove Osnovne šole Frana Albrehta ne bo podražil, saj naj bi izvajalec po njegovih besedah že nabavil vse pomembnejše gradbene materiale.
Kljub njegovim zagotovilom pa so pred približno dvema tednoma gradbeni stroji na gradbišču nove osnovne šole utihnili. Po naših informacijah izvajalec Kolektor Koling zaradi višjih cen gradbenih materialov in energije od občine zahteva podpis aneksa, s katerim bi podjetje pokrilo povišane stroške.
Aneks že podpisan
Na kamniški občini so nam potrdili, da jim je Kolektor Koling poslal zahtevek za povišanje cen, a občina nanj ni pristala. »Obligacijski zakonik namreč določa, da je izvajalec upravičen zahtevati spremembo cene, če so se cene za elemente toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot deset odstotkov višja, pri čemer lahko izvajalec zahteva samo razliko v ceni, ki presega deset odstotkov, razen če so se cene za elemente zvišale po tem, ko je prišel v zamudo,« pojasnjujejo na občini.
Kamniška občina je z izvajalcem Kolektor Koling podpisala aneks, ki določa metodo obračunavanja povišanj in za rok izgradnje. Za vsak material bo moral izvajalec argumentirati podražitve s primerjavo cen, je za naš časopis pojasnil župan Slapar. Za koliko bi se lahko gradnja podražila, trenutno ni znano, po neuradnih podatkih pa bi se lahko zaradi podražitev energije in gradbenih materialov od podpisa pogodbe do danes podražil za okoli 100.000 evrov. Po navedbah občine so se na gradbišču ponovno začela dela, izvajalec pa »bo moral namerno zaustavitev in zmanjšano intenzivnost gradnje tudi nadoknaditi«.
Brez informacij je bil tudi občinski svet, zato je deset od 29 občinskih svetnikov konec minulega tedna vložilo zahtevo za sklic izredne seje na temo gradnje in stroškov nove OŠ Frana Albrehta, na kateri bodo od župana in občinske uprave zahtevali podrobna pojasnila glede nastalih okoliščin, je poročal lokalni portal Kamnik.info. Župan je v ponedeljek vendarle vodje svetniških skupin občinskega sveta obvestil o rezultatih pogajanj in usklajevanj.
Ali bo začasna prekinitev gradnje vplivala na pogodbeno časovnico za dokončanje projekta, ni znano. Župan Matej Slapar je ob podpisu pogodbe avgusta lani napovedal, da bo gradnja zaključena predvidoma v letu in pol. Temeljni kamen je bil sicer položen 10. oktobra lani.
Po napovednih občine bi morala nova Osnovna šola Frana Albrehta svoja vrata za učence odpreti prihodnje šolsko leto. V njej bo prostora za več kot 560 učencev. Deloma armiranobetonski in deloma jekleni objekt se bo raztezal na 8000 kvadratnih metrih skupne bruto površine, obsegal pa bo 32 učilnic in 18 kabinetov za učitelje. »Porabljenih bo več kot 250 ton jekla za nosilno konstrukcijo, 5000 kubičnih metrov betona in 550.000 kilogramov armature,« je ob podpisu pogodbe povedal direktor prodaje Kolektor Koling Marko Trampuž.
Od natečaja do začetka gradnje minilo 14 let
Stara Osnovna šola Frana Albrehta je bila zgrajena v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, od leta 1994 pa sooča s hudo prostorsko stisko. Pouk je ves čas potekal v premajhnih učilnicah, prav tako je bila premajhna jedilnica. Stavba je bila tudi potresno in požarno nevarna. Evakuacijski vaji v letih 2006 in 2008 sta po poročanju medijev pokazali, da bi bilo v primeru potresa ali požara največ ponesrečencev na stopnišču. »Na strani šolskih deležnikov smo utrujeni, izčrpani, ne samo zaradi trenutnega stanja v objektu matične šole, še bolj zaradi v preteklosti nedopustnega čakanja in vzdrževanja visokega tveganja za obolenja zaradi nedopustnega hrupa, več nedopustno premajhnih prostorov, iztrošenih oken … Predvsem pa zaradi visokih tveganj, ki so dokazano povezana s požarno in potresno varnostjo,« je pred dvema letoma ugotavljal ravnatelj Rafko Lah.
Začetek projekta nove Osnovne šole Frana Albrehta segajo v leto 2007, ko je bil prek Zbornice za arhitekturo in prostor RS izveden natečaj za izbiro najustreznejše rešitve. V skladu z izbrano rešitvijo je bila pripravljena projektna dokumentacija, leta 2011 pa je bilo pridobljeno prvo gradbeno dovoljenje. »Zaradi želje po spremembi faznosti gradnje in želje po izgradnji nove večnamenske športne dvorane ter mestne knjižnice sta bili pridobljeni še dve gradbeni dovoljenji, eno v letu 2014 in zadnje veljavno v letu 2019,« je konec leta 2020 v odgovoru na svetniško vprašanje zapisal podžupan Kamnika Bogdan Pogačar.
