Novice Svet24

Posledice energetske krize se počasi zažirajo v življenja državljanov, ki so v zadnjih mesecih na svoji koži že občutili draženje hrane in drugih osnovnih življenjskih potrebščin. Z začetkom kurilne oziroma ogrevalne sezone se začenja še obdobje, ki bo zaradi geopolitičnih razmer po svetu letos predvidoma še posebej napeto. Zaradi težav z dobavo ruskega plina je Evropska komisija državam članicam že poleti položila na dušo, naj med letošnjo jesensko-zimsko sezono zmanjšajo porabo energentov. S pripravo omilitvenih ukrepov se je odzvala tudi naša vlada, a so možnosti omejene, mesečne položnice pa bodo letos višje. Ob tem upravnike nepremičnin in etažne lastnike kljub ukrepom vlade skrbijo morebitne motnje pri dobavi električne energije in zemeljskega plina v prihodnjih mesecih.

Pri Energetiki Ljubljana so zaradi rasti nabavnih cen energentov cene toplotne energije denimo zvišali že s 1. septembrom. Variabilna cena toplote se je zvišala za 7,6 odstotka oziroma 6,5 evra za megavatno uro, kar pomeni, da megavatna ura toplote odslej znaša 91,4 evrov. Kot so pojasnili, to za povprečno stanovanje v velikosti 70 kvadratnih metrov pomeni zvišanje skupnega letnega stroška ogrevanja za približno 18 evrov, za povprečno hišo v velikosti 200 kvadratnih metrov pa približno 60 evrov. Tudi letošnja kurilna sezona bo sicer še vedno temeljila na obstoječi premogovni tehnologiji, torej na uporabi premoga in lesnih sekancev.

Kdaj se ogrejejo radiatorji?

• FOTO: V Velenju konflikt med stanovalci zaradi začetka kurilne sezone. »Pridi v pritličje, pametnjakovič«
  

Osebni arhiv

Kot je sicer znano, se kurilna sezona v skladu s priporočili običajno začne, ko je zunanja temperatura zraka ob 21. uri tri dni zapored nižja ali enaka 12 stopinj Celzija, a je končna odločitev v rokah etažnih lastnikov oziroma upravnikov stanovanjskih stavb. Mnogi zaradi draginje, ki sicer še ni udarila z vso silo, ali pa iz gole želje po zmanjšanju porabe energentov z začetkom kurilne sezone letos še odlašajo, v nekaterih stanovanjskih stavbah pa glede tega vprašanja prihaja tudi do konfliktov med etažnimi lastniki. O primeru iz Velenja, kjer so nekateri stanovalci že pozvali k začetku kurilne sezone in so za ta namen začeli zbirati podpise, smo že poročali. Naleteli so na srdit odpor tistega dela stanovalcev, ki se jim temperature še ne zdijo nevzdržne in bi na tople radiatorje še nekoliko počakali.

Za spremembe so se kot kaže letos odločili tudi nekateri upravniki. Kot so denimo pojasnili pri upravniku večstanovanjskih in poslovnih objektov UPSO, je situacija na trgu nepredvidljiva, posledično pa ni mogoče predvideti, kakšna bo zima, zato želijo etažne lastnike pred visokimi stroški ogrevanja zaščititi z »zmanjšanjem prekomerne porabe in spremembami pri načinu ogrevanja.« V stavbah, ki jih upravljajo, bodo tako letošnjo kurilno sezono začeli, ko bo zunanja temperatura zraka ob 21. uri tri dni zapored 10 stopinj Celzija. Radiatorji bodo topli med 6. in 22. uro, zagotovljena temperatura v stanovanjih pa bo 20 stopinj Celzija. Etažnim lastnikom oziroma stanovalcem so ob tem predlagali, da si za prehodna obdobja priskrbijo dodatne vire ogrevanja.

Pri podjetju SPL, enem največjih upravnikov v državi, pa so nam pojasnili, da so s kurilno oziroma ogrevalno sezono začeli včeraj, pri čemer so v približno 50 objektih na željo stanovalcev ogrevanje vklopili že prej. Dejali so še, da se glede termina začetka odločijo stanovalci, »v kolikor pa informacije z njihove strani nimamo, potem datum določimo mi.« Zaradi dragih energentov so sicer tudi sami nekoliko odložili začetek kurilne sezone, »čeprav smo imeli sorazmerno nizke temperature že v zadnjem delu septembra.« Sicer pa bistvenih razlik glede začetka kurilne sezone letos ne opažajo. »Novice oziroma medijska izpostavljenost visokih cen energentov je prisotna že daljše obdobje, vendar opažamo, da so stanovalci zaradi vladnih ukrepov o regulaciji cen kar nekoliko pomirjeni, čeprav so tudi regulirane cene glede na pretekla leta zelo visoke,« so še izpostavili.

Bobo

V prestolnici deluje že polovica toplotnih postaj

Medtem ko se je v nekaterih hladnejših delih Slovenije kurilna sezona že začela, se ta v Ljubljani običajno v povprečju začne v začetku oziroma prvi polovici oktobra. Izjemi sta bili leti 2014, ko je večina z ogrevanjem začela šele konec oktobra, in 2017, ko so bili radiatorji topli že sredi septembra.

Pri Energetiki Ljubljana, ki s svojim sistemom daljinskega ogrevanja s pomočjo približno 4400 toplotnih postaj skrbi za približno 61.000 oziroma skoraj polovico vseh stanovanj v Mestni občini Ljubljana, toplotno energijo sicer proizvajajo vse dni v letu. Kot so nam pojasnili, imajo uporabniki njihovega daljinskega ogrevanja, ki se o začetku kurilne sezone odločajo sami, temu primerno že nastavljene temperaturne parametre v toplotnih postajah posameznih stavb. Te toplotne postaje se po določenem padcu temperature vklopijo same, če pa so bile po »ogrevalni sezoni tudi fizično zaprte na glavnih zapornih ventilih, pa za ponovne priklope toplotnih postaj poskrbijo njihovi vzdrževalci.« Ko pri Energetiki Ljubljana v sistemu zaznajo povečan odjem toplote, obratujejo z večjo močjo in posledično zabeležijo, kdaj se je dejansko začela kurilna sezona. »Trenutno je polovica toplotnih postaj v sistemu daljinskega ogrevanja v Ljubljani že zagnanih oziroma je že povečala odjem toplote,« so potrdili. Kurilna sezona je tako že tik pred vrati, pri čemer tudi sami pozivajo k učinkoviti uporabi energije z »zlatimi pravili varčevanja,« s skladu s katerimi je »primerna temperatura v dnevnih prostorih med 20 in 21 stopinjami Celzija, v spalnih prostorih pa 18 ali 19 stopinj Celzija.«

Na hladnejše dneve zaenkrat čakajo tudi v Mariboru, kjer so bili sicer formalni temperaturni pogoji za vklop ogrevanja izpolnjeni že 22. septembra. Kot so pojasnili v Javnem holdingu Maribor, pod okrilje katerega spada Energetika Maribor, so se za odložitev vklopa odločili na podlagi takratne napovedi otoplitve ter tudi dejstva, da pri etažnih lastnikih oziroma upravnikih še ni bilo pretiranega povpraševanja. Konec septembra so tako ogrevanje vklopili le v nekaterih vrtcih in šolah.

Bobo