Gibanje Svoboda je že prejšnji teden sklenilo, da se želi aktivno vključiti v predsedniško tekmo. Svet stranke je tedaj sklenil, da bodo v prvem krogu podprli neodvisnega kandidata, je po takratni seji sveta stranke dejal predsednik Robert Golob. Svet stranke ga je pooblastil, da se z vsemi neodvisnimi kandidati pogovori o morebitni podpori.
Po odstopu Milana Brgleza z vseh funkcij v SD in sporočilu, da bo, če bo izvoljen za predsednika republike, članstvo v stranki zamrznil, pa so v Gibanju Svoboda postali bolj naklonjeni podpori njegovi kandidaturi. Tako je bil tudi edini, s katerim se je Golob pogovoril.
Danes pa se je Milan Brglez osebno predstavil članom sveta in jih, kot kaže prepričal, saj so mu po tem soglasno izrekli podporo. Brglez bo skupni kandidat SD in Gibanja Svobode, skupaj bodo sodelovali tudi v volilni kampanji, poslanci obeh strank bodo tudi prispevali podpise za Brglezovo kandidaturo. Golob je danes dejal še, da gre za osebo z visoko stopnjo integritete in bo zato dober predsednik.
Brglez je evropski poslanec in nekdanji predsednik DZ. V državno politiko pa je vstopil leta 2014 kot podpredsednik tedanje Stranke Mira Cerarja, a je kmalu po državnozborskih volitvah leta 2018 prestopil v SD. Nekateri so ga kot predsedniškega kandidata videli že leta 2017.
Gibanje Svoboda je sicer sprva v bitko za predsedniško funkcijo poslalo Marto Kos, ki pa je od namere kandidirati odstopila, prav tako je odstopila z mesta podpredsednice stranke.
Koalicija sicer ne bo imela skupnega predsedniškega kandidata, Levica v bitko za vstop v predsedniško palačo pošilja poslanca Miho Kordiša. "Mogoče se nam Levica pridruži v drugem krogu," je ob tem dejal Golob.