Po navedbah vodje prodaje pri enem izmed slovenskih proizvajalcev peletov, ki ne želi biti imenovan, »neverjetni« dvig cen peletov nima podlage v podražitvah osnovnih surovin in energentov.
Hlodovina se je v zadnjem letu podražila za 70 odstotkov, medtem ko zvišanje cen električne energije med letom ne bi smelo vplivati na ceno peletov. Proizvajalci tega goriva po njegovih besedah nabavljajo elektriko na podlagi letnih pogodb, zato se zanje cena električne energije med letom ne spreminja.
Letos podjetje za električno energijo plačuje 264 odstotkov več kot lani. »Imamo istega dobavitelja, zakupili pa smo enako količino elektrike. Lani smo za megavatno uro plačevali po 79, letos plačujemo po 209 evrov,« je za naš časopis povedal vodja prodaje. Ob tem so zaradi naraščajoče inflacije povišali tudi plače.
Kljub večjim stroškom za plače, podražitvi električne energije za več kot 260 odstotkov ter podražitvi hlodovine za 70 odstotkov pa se je cena njihovih peletov zvišala »le« za 63 odstotkov. Če bi jih še imeli na zalogi, bi bila cena tone peletov manj kot 400 evrov, je zatrdil naš sogovornik. Točne cene, ki jo imajo na ceniku, zaradi zagotavljanja anonimnosti namenoma ne navajamo. Po oceni sogovornika je glavna krivda za astronomske podražitve pri trgovcih, ki so cene »nenormalno povišali«.
Medtem ko so sami glede na lani pelete podražili za 63 odstotkov in bi jih torej prodajali po 400 evrov, veletrgovci danes za tono peletov računajo že več kot 700 evrov. Za primerjavo, ob začetku lanske ogrevalne sezone je bila cena peletov dobrih 275 evrov na tono, povprečna cena tone pa je avgusta letos po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije znašala 581 evrov.
Vojno dobičkarstvo ali prazna skladišča?
V javnosti so se sicer v zadnjem tednu pojavile informacije, da za trenutno veliko pomanjkanje peletov niso kriva izpraznjena skladišča, temveč pohlep trgovcev in dobaviteljev po večjem zaslužku.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je tako na podlagi anonimne prijave, da na nekaterih lokacijah po Sloveniji špekulativno zadržujejo pelete in drugo lesno kurivo, tržni inšpekciji podal pobudo za nadzor.
Po informacijah časnika Delo se je tržna inšpekcija na teren podala že konec minulega tedna, in sicer na sežanski terminal Luke Koper, na katerem naj bi pelete zadrževala tri podjetja, včeraj pa naj bi izvedla preglede po vsej državi. »Če se namigi potrdijo, je v teh časih takšna praksa gotovo povsem nesprejemljiva,« so besede ministra Hana, ki poročilo inšpekcije pričakuje še ta teden.
Pravosodno ministrstvo je po poročanju Slovenske tiskovne agencije seznanjeno s pobudo za dopolnitev kazenskega zakonika tako, da se tovrstna ravnanja posameznikov opredelijo kot novo kaznivo dejanje, in sicer vojno dobičkarstvo, posledično pa tudi ustrezno sankcionirajo. Na pravosodnem ministrstvu sicer opozarjajo, da takšen poseg v zakonodajo zahteva temeljit razmislek.
»Med slovenskimi proizvajalci, vsaj tistimi, s katerimi imamo stik, nobeden nima več prostih kapacitet. Skladišča so prazna,« je še zatrdil vodja prodaje pri enem izmed slovenskih proizvajalcev, ki se čudi paniki, ki je zavladala med ljudmi. »Neverjetno, kakšna panika je zavladala glede peletov. Za leto 2023 imamo naročenih že za 90 odstotkov razpoložljivih kapacitet, medtem ko prejemamo naročila že za leto 2024,« je povedal naš sogovornik.
Kljub dovoljšni samooskrbi beležimo primanjkljaj
V strukturi rabe energentov v gospodinjstvih so največji delež leta 2020 predstavljala lesna goriva, ki jih za ogrevanje uporablja 36 odstotkov slovenskih gospodinjstev, je zapisano na spletni strani statističnega urada. Po njihovih podatkih so slovenska gospodinjstva leta 2020 za ogrevanje porabila 75.088 ton lesnih peletov, kar predstavlja slabih 50 odstotkov proizvodnje peletov v Sloveniji. Raziskava Gozdarskega inštituta Slovenije je namreč pokazala, da je bilo leta 2020 v Sloveniji proizvedenih 148.000 ton peletov.
Po podatkih statističnega urada je bilo v Slovenijo uvoženih slabih 257.000 ton lesnih peletov, medtem ko so jih izvozili nekaj več kot 198.000 ton. »Zaradi živahne trgovine s peleti je za nacionalno raven uporaben kazalnik zunanjetrgovinskega primanjkljaja oziroma presežka, ki je izračunan bilančno (izvoz – uvoz). Podobno kot v prejšnjih letih (z izjemo leta 2017) smo tudi leta 2020 na trgu lesnih peletov zabeležili zunanjetrgovinski primanjkljaj, kar dokazuje, da je bila poraba peletov večja od proizvodnje. Na podlagi podatkov statističnega urada je lani (leta 2020, op. a.) zunanjetrgovinski primanjkljaj znašal dobrih 58.000 ton,« na je svoji spletni strani zapisal Gozdarski inštitut Slovenije.
