Po podatkih zavoda je pogorelo okoli 2900 hektarov gozda, na pogoriščih pa so že opravljena nujna gozdarska dela, s katerimi so zaščitili okolico. Po Logarjevih navedbah je sanacijski načrt v veliki meri že izdelan, začetek sanacije načrtujejo jeseni. Trenutno so v fazi vključevanja tuje in domače strokovne javnosti, lastnikov zemljišč, občin in drugih deležnikov. Ocenil je, da bo obnova zahtevna, vendar "imamo na tem področju 150-letne izkušnje", sodelujejo pa tudi v mednarodnih projektih.
Vodja območne enote Sežana Boštjan Košiček pa je spomnil, da ni prvič gorelo na tem območju, je bil pa letošnji požar najbolj obsežen. Ocenil je, da bo sanacija hitrejša v gozdovih v javni lasti, od katerih je zgorelo približno 900 hektarov, 2000 hektarov zoglenelega gozda pa je v zasebni lasti, kjer bodo sodelovali z lastniki.
Delež listavcev v gozdovih, prizadetih v požaru, je bil približno tretjinski, dve tretjini gozda pa je sestavljal pretežno črni bor. Ker bo prihajajoča obnova gozda narekovala njegovo sestavo še naslednja desetletja, morajo biti izbrane prave vrste, poleg črnega bora bosta to predvsem hrast in trokrpi javor. Bodo pa iglavci tudi v prihodnosti predstavljal velik delež gozda, saj je predvsem črni bor najbolj primeren za zasaditev na goli skalnati podlagi, ki bo predvidoma prisotna na vsaj 1000 hektarih pogorišča.
Ogenj je bil po navedbah Košička tako uničujoč, da so bila na približno tretjini pogorišča tla požgana do te mere, da je bil uničen tudi organski material. Ravno ta območja bodo po njegovih besedah prioritetno sanirana, saj lahko v nasprotnem primeru erozijski procesi napredujejo do te mere, da bo Kras "postal kamnita puščava, kot so jo poznali naši predniki".
Poleg tega bodo prvi sanirani tudi ekološko najpomembnejši gozdovi, posekana pa bodo tudi drevesa, nevarna za okolico ter gospodarske in stanovanjske objekte. V zavodu so prav tako poudarili nujnost razširitve intervencijskih poti, saj bodo tako v primeru prihodnjih požarov gasilci laže prišli do ognja.
V Zavodu za gozdove že pripravljajo kampanjo nabiranja semena v naslednjem tednu, za vzgojo zadostnih količin sadik pa potrebuje več let, zato bo sanacija dolgotrajna. Na novinarsko vprašanje glede vira finančnih sredstev za sanacijo, so v zavodu odgovorili, da bo ministrstvo po potrditvi sanacijskega načrta predvidoma zagotovilo tudi zadostna finančna sredstva.
Župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar se je Zavodu za gozdove zahvalil za njihovo sodelovanje pri omejevanju in gašenju požara, prav tako pri njihovi obnovi. Dodal je, da je bila prva delavnica na to temo v četrtek, k temu vprašanju pa je treba po njegovih besedah nujno pristopiti, saj bodo naša dejanja pri obnovi gozdov narekovala prihodnost Krasa. Odziv javnosti in medijev na požarno stihijo je bil odličen, je poudaril župan in se tudi javnosti ter medijem zahvalil za njihovo sodelovanje in strokovno poročanje. Zaključil je, da bo 29. septembra pred pomnikom na Cerju dobrodelni koncert za obnovo kraških gozdov.
Prek programa LIFE SySTEMiC, ki je sofinanciran s strani EU, pa bodo na področju krepitve biotske raznovrstnosti v kraških gozdovih sodelovali tudi deležniki iz Italije in Hrvaške.
