Vsi ministri, ki so nastopili, so povedali, da bo zima težka, »verjetno ena najtežjih v zadnjih letih«. Vsi so povedali, da bodo svoje obljube izpolnjevali, tako da bo kljub krizi »zima težka le za vlado, ne pa za ljudi«. Vsi so si enotni, da je nujno energetski trg v Evropi regulirati drugače, da so za drastičen skok cen krivi špekulanti in niti ne toliko vojna v Ukrajini.
Premier Robert Golob je v daljšem pogovoru, ki ga je vodil nekdanji voditelj Studio City Marcel Štefančič, kot »strokovnjak s področja energetike«, ocenil, kolikšna bo cena elektrike pozimi. »Če živite v bloku, bo račun za elektriko znašal stal od 50 do 60 evrov,« si je upal napovedati Golob. V luči zagotavljanja znosne stroškovne zime za prebivalstvo pa je dodal, da bomo »v tej zimi res uporabili vse vire, ki jih imamo na razpolago, hkrati pa bomo povečali sredstva za zeleni preboj. Imamo ukrepe, kako preživeti zimo in imamo ukrepe, kako bomo živeli čez tri leta. Oboje je treba izvajati.«
Golob o sovražnikih
Vlada je imela v 100 dneh kar nekaj dela, je dejal, v resnici pa se je pripravljala na to, kar prihaja jeseni. »Sedaj smo pripravljeni,« je zagotovil in izrazil upanje, da se bomo od slovenskih košarkarjev in odbojkarjev na evropskem in svetovnem prvenstvu naučili, da zmaguješ, ko delaš skupaj.
Zmagujejo vedno ekipe, in to ko so enotne in motivirane. Najbolj pa so motivirane takrat, ko naletijo na močnega nasprotnika, je dejal in poudaril, da to ni Janez Janša oz. SDS ali opozicija.
Sovražnik so podnebne spremembe in požari, zato nameravajo spremeniti sistem obrambe pred požari in nagraditi gasilce, ter suša, zato nameravajo povezati vodovodni sistem, da bo odporen na suše, in vzpostaviti namakalne sisteme.
Sovražnik je tudi inflacija, zato so pripravili pomoč najranljivejšim in ukrepe za brzdanje cen hrane in energentov, in energetska draginja, »ki je generator inflacije in hkrati največja nevarnost za celotno gospodarstvo Evrope«. »Zato ji, skupaj z opozicijo, napovedujemo vojno,« je po poročanju STA povedal Golob.
Vsak si bo lahko izračunal, če bo upravičen do pomoči
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je nedavno izrazil razočaranje, ker vlada ni obljubila takojšnje uvedbe kapice na ceno energentov tudi za gospodarstvo. Razmere so alarmantne, pričakovali smo več pozitivnih odgovorov, je dejal in posvaril: »Če kapice ne bo, lahko prihodnje leto škodo za slovensko gospodarstvo štejemo v nekaj milijardah evrov, od pet do deset.« Pričakuje, da posebna delovna skupina do konca septembra določila neke vrste modificirano kapico na cene energentov, ki bi izenačila pogoje za majhna, srednje velika in velika podjetja.
Socialno najranljivejšim gospodinjstvom bo namenjen enkratni energetski dodatek. Minister za delo Luka Mesec je ob tem dodal, da bo možno v kratkem preveriti na spletu, kdo bo upravičen do te pomoč. Objavljeni bodo cenzusi in »vsak si bo lahko izračunal, če bo upravičen do pomoči in koliko jo bo dobil.« Na to pomoč je treba po Meščevih besedah gledati kot le na kamenček v mozaiku. »Zima bo težka, verjetno ena najtežjih in vlada se tega zaveda, a to ne pomeni, da odstopamo od naših predvolilnih zavez,« je dejal in povedal, da se pogovarjajo o še drugih ukrepih, kot sta prehranski dodatek ter regulacija cen določenih vrst hrane.
Covid bo živel z nami in mi bomo živeli s covidom
Veliko se pričakuje tudi od ministra za zdravstvo Danijela Bešiča Loredana. »Brez zdravja nimamo veliko, z zdravjem lahko imamo vse. Prekinili bomo 30 letni urok, da se v slovenskem zdravstvu nič ne da spremeniti,« je pogumno izjavil in dodal, da je »javno zdravstvo pravica vsakega od nas, da pride do zdravnika pravočasno, ko ga potrebuje, oskrba pa je kakovostna ne glede na socialni status posameznika.« Težko zimo pričakuje tudi v zdravstvenem sistemu, vendar je ta na morebiten novi val epidemije covida-19 pripravljen. Vlada bo zaščitila najbolj ranljive skupine in naredila vse, da se zdravstvo ne ustavlja. »Covid bo živel z nami in mi bomo živeli s covidom, tako velja za to zimo, kot za naslednje.« V kratkem bodo pripravljena tudi vladna pogajalska izhodišča, ki bodo urejala povsem porušena razmerja plačnega sistema v zdravstvu.
Dosedanji ukrepi
Že pred uradnim začetkom mandata je vlada napovedala, da bo njena prva prednostna naloga spopad z naraščajočimi cenami energije in tudi hrane. Sprejeli so več ukrepov. Od 21. junija so delno regulirane cene pogonskih goriv, od julija velja tudi ugodnejša davčna obravnava povračila stroškov na delo. Od septembra so za eno leto omejene cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in v primeru plina tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev (bolnišnice, zdravstvene zavode, domove za starejše občane idr.). Do maja 2023 velja znižana, 9,5-odstotna stopnja DDV na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje.
Opozicija očita prepočasne ukrepe, vložili pa so tri referendumske pobude
V opozicijskih SDS in NSi ocenjujejo, da Golobova vlada ni upravičila visokih pričakovanj. Glede na predvolilne obljube so po mnenju SDS pričakovali bolj zavzeto delo ter takojšnje ukrepe ob aktualnih izzivih prehranske in energetske draginje, pa tudi pri pripravah na morebitni ponovni jesenski val covida-19. Ukrepi za zajezitev draginje, ki so na poslanske klopi romali ob koncu parlamentarnih počitnic, pa po njeni oceni prihajajo v državni zbor v času, ko ljudem že teče voda v grlo in so zato bolj blažev žegen, kot tisto, kar bi dejansko reševalo situacijo.
Tudi v NSi ocenjujejo, da bi morala vlada hitreje in bolj celovito pristopati k izzivom. Ključno po njihovem mnenju pa bo, da Slovenija ohrani gospodarsko rast in dobre razmere na trgu dela.
V opoziciji pravijo, da niso ovirali vlade z vlaganjem interpelacij in drugimi manevri. So pa zato v državni zbor poslali tri referendumske pobude, ki jih je vložila SDS, in sicer o spremembah zakona o vladi, zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in zakona o dolgotrajni oskrbi.
