"Da, drži. Zahodno od napisa Tito je na gozdnem pobočju res simbol srpa in kladiva. Ne gre za nobeno fotomontažo in potegavščino. Teren sem si ogledal na tleh in našel kamenje," nam je povedal Andrej Rogelja, poklicni gasilec novogoriške gasilske enote, eden od junakov gašenja največjega požara v zgodovini Slovenije.
Simbol srpa in kladiva desno od napisa Tito (gledano iz Renč) na Fajtem hribu med Renčami in Kostanjevico na Krasu v preteklih dneh tudi njemu ni dal miru. Pravzaprav v preteklih tednih, saj mu je njegov prijatelj, pilot slovenske vojske Jernej Ferletič, fotografijo poslal že pred 20 dnevi. Rogelja in Ferletič sta bila med gašenjem požara eden od najudarnejših tandemov: kot gasilski vodja zračnih sil je Rogelja večji del gašenja letel v helikopterju in sporočal informacije ekipam na tleh, Ferletič pa je koordiniral gašenje številnih helikopterjev in letal.
Ferletič je kmalu po sredini avgusta med rednim usposabljanjem z vojaškim letalom pilatus znova preletel požarišče in posnel zanimivo fotografijo. Nedaleč od napisa Tito je sredi požgane krajine opazil simbol komunistične partije oziroma prekrižana srp in kladivo, kar so v času nekdanje Jugoslavije pri nas enačili tudi s političnim geslom komunističnega gibanja Proletarci vseh dežel, združite se!
Po požaru ga (še) ni bilo
Čeprav je v primerjavi z napisom Tito simbol tanjši in zato manj opazen, se Ferletičevemu objektivu vseeno ni izmaknil. "Fotografijo mi je poslal že naslednji dan. Najprej sem šel pregledovat moje posnetke pogorišča med in takoj po požaru, ki jih ni bilo malo. Našel sem točno to pobočje in vse manj mi je bilo jasno. Na mojih posnetkih namreč tega simbola ni," je svoje prve pomisleke opisal Rogelja.
Pregledal je vse svoje posnetke, srpa in kladiva pa ni našel. Zato se je v preteklih dneh odpravil na pobočje Fajtega hriba in tam po naključju srečal tudi poveljnika civilne zaščite občine Renče-Vogrsko Milivoja Perkona. Skupaj sta pregledala pogorišče in sredi ožganih dreves našla eno ravno in eno ukrivljeno linijo kamenja, ki se križata. Našla sta stičišče srpa in kladiva, nato pa se sprehodila od začetka do konca obeh simbolov.
Tanke linije zaradi drobnega kamenja
"V primerjavi z napisom Tito gre za bistveno bolj drobno in fino kamenje, tako da je simbol iz zraka izredno tanek. Zgornji del srpa se začne slabih 15 metrov pod francosko cesto," je povedal Rogelja. S Perkonom sta nato malo povprašala naokoli in ugotovila, da so morali simbol ustvariti v enakem obdobju kot napis Tito. Šlo je za markacijo prostora ob koncu druge svetovne vojne in združitvi večine Primorske z matičnim narodom.
In zakaj se simbola skoraj nihče več ne spomni, predvsem pa zakaj ga že med požarom ali takoj po njem iz zraka ni opazil nihče? "Zato," je pojasnil Rogelja, "ker je bil zaraščen in prekrit s humusom, ki se je ustvaril v sicer redkem borovem gozdu. Zdaj pa je vse pogorelo in zgorel je tudi humus. Po požaru je bilo do prvega poštenega dežja vse črno, zato tudi simbola nisem videl."
Dež ga je očistil
Po nekaj obilnih deževjih pa so dežne kaplje s kamenja sprale črne ostanke zažganega humusa in po 77 letih sta se znova prikazala nekoč vsem znana srp in kladivo. To tudi pomeni, da je bil Fajti hrib po drugi svetovni vojni gol in da so borove sestoje posadili pozneje.
Rogelja in Perkon sta ob spraševanju naletela še na eno zgodbo. Nekateri domačini namreč trdijo, da mora pobočje Fajtega hriba skrivati še en napis, in sicer kratico prvega uradnega imenovanja povojne Jugoslavije. Zahodno od srpa in kladiva naj bi tako nekje ležal še napis FNRJ ali FLRJ, odvisno od tega, v katerem jeziku so odgovorni ukazali postavljati kamenje. Gre za kratico Federativne ljudske (srbsko narodne) republike Jugoslavije. Ker pa napis ni viden, Rogelja domneva, da leži na pobočju, ki so ga gasilci rešili pred ognjem.
