Dodatna strokovna pomoč v vrtcu
Razvojna ambulanta z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo je namenjena spremljanju in zgodnji obravnavi otrok z rizičnimi dejavniki oziroma večjim tveganjem za motnje v razvoju (nedonošenost, obporodni zapleti, prebolele okužbe osrednjega živčnega sistema, poškodbe, uživanje drog v nosečnosti in drugo) ter otrokom s pomanjkljivim razvojem ali z nenormalnimi nevrološkimi znaki, s prirojenimi anomalijami, otrokom z genetskimi ali nevrološkimi boleznimi, ob okvarah vida ali sluha … Spremlja in obravnava otroke in mladostnike do 18. leta z različnimi težavami v razvoju. Po spremembi zakonodaje leta 2019 so se razvojne ambulante nadgradile s centri za zgodnjo obravnavo in nanje se je prenesla obravnava ter ocenjevanje otrokovih potreb po dodatni strokovni pomoči v vrtcu. Pred tem je bilo področje izdaje odločb za usmerjanje predšolskih otrok v domeni Zavoda RS za šolstvo.
Pred uvedbo centrov za zgodnjo obravnavo so bili usmerjeni predvsem v spremljanje razvoja motorike, leta 2019 pa so prevzeli tudi pripravo diagnostične ocene in timsko ocenjevanje otrokovih potreb po dodatni strokovni pomoči v vrtcu. Ker se je število otrok zaradi tega povečalo, se srečujejo z vse daljšimi čakalnimi dobami pa tudi pomanjkanjem nekaterih strokovnih delavcev, predvsem logopedov.
Kot je povedala pediatrinja Vesna Kunčnik, vodja razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo, opažajo, da so pri predšolskih otrocih najpogostejše težave na govorno-jezikovnem področju, obravnavajo tudi čustvene in vedenjske motnje, precej je otrok z motnjami avtističnega spektra. »V predšolskem obdobju imajo otroci res veliko težav na področju komunikacije, pozornosti. To delno pripisujemo tudi temu, da preveč časa preživijo pred zasloni, prav tako kot njihovi starši. Pogovora je tako vse manj, pa tudi pripovedovanja, branja. Dodatno pa so se težave povečale v času epidemije, ko so otroci še več časa preživeli pred televizorji in pametnimi telefoni.«
Pravočasna diagnoza
Da ima otrok težave, lahko prepoznajo starši, zaposleni v vrtcu ali otrokov izbrani osebni zdravnik. Slednji otroka napoti v omenjeno razvojno ambulanto, tam ga najprej pregleda specialist pediater, glede na zaznane težave pa ga napoti k sodelavcem znotraj tima na obravnave. Če pri otroku zaznajo izrazite primanjkljaje, skličejo sestanek multidisciplinarnega tima, na katerem sodelujejo tudi starši in strokovni delavci vrtca, v katerega je otrok vključen. Zapisnik multidisciplinarnega tima je osnovni dokument, na podlagi katerega pridobi otrok pravico do dodatne strokovne pomoči v vrtcu. V zapisniku so zapisane predvidene oblike pomoči – dodatna strokovna pomoč, prilagoditve, potreba po spremljevalcu ali preusmeritev v za otroka ustreznejši program. Izvajalci dodatne strokovne pomoči so glede na otrokove potrebe lahko logopedi, specialni in rehabilitacijski pedagogi, socialni pedagogi, psihologi, vzgojitelji z dodatnimi znanji …
Kunčnikova: »Tako dolgo čakanje na logopeda je nesprejemljivo«
Po oceni Kunčnikove je izjemno pomembno, da otrok že v času obravnave prejema pomoč in ne čaka doma na oceno neke institucije oziroma njenih zaposlenih. Otroke, ki imajo na primer težave z govorom, napotijo k logopedu, po potrebi tudi k drugim članom tima in so deležni obravnav do zagotovitve dodatne strokovne pomoči v vrtcu. V ptujski ambulanti še gradijo tim, trenutno si delo delita dve zdravnici, saj ob razvojni ambulanti delujeta še na otroškem oddelku in v drugih specialističnih ambulantah. Tim sestavljajo še tri fizioterapevtke, delovna terapevtka, psihologinja, logopedinja, socialna delavka, medicinske sestre in administratorka. Ob pridobitvi razširjenega programa in z razširitvijo tima se srečujejo z veliki prostorskimi težavami, ki omejujejo tudi nadgradnjo tima. »Sodelujemo s specialnimi pedagoginjami iz vrtcev, saj smo na tem področju še kadrovsko podhranjeni. Glede na potrebe bi v regiji nujno potrebovali več logopedov. Trenutno imamo v okviru naše ambulante redno zaposleno samo eno logopedinjo, kar je glede na potrebe veliko premalo,« je dejala Kunčnikova.
Otroci na prvo obravnavo čakajo po več mesecev
V Zdravstvenem domu Ptuj sta sicer še dve, vendar je treba tam na prvo obravnavo čakati eno leto, zato se starši raje obračajo na razvojno ambulanto. Velikokrat se torej zgodi, da morajo otroci več mesecev čakati na obravnavo pri logopedu. Prav tako izdaja zapisnika multidisciplinarnega tima ni zagotovilo za dodatno strokovno pomoč logopeda v vrtcu, saj je logopedov po vsej Sloveniji premalo in se pogosto zgodi, da vrtec ne more zagotoviti dodatne strokovne pomoči logopeda, čeprav bi njegovo pomoč potrebovali čim prej. So pa ti otroci naprej deležni logopedskih obravnav v okviru ambulante, v vrtcu pa jim nudijo pomoč specialnega pedagoga ali vzgojitelja z dodatnimi znanji. V zgodnjem obdobju se namreč v razvoju komunikacije zgodi največji preskok, otrok pa je tudi najbolj dovzeten za usvajanje govora in jezika.
»Tako dolge čakalne dobe za logopedsko obravnavo so za predšolsko obdobje nesprejemljive,« poudarja Kunčnikova. Otroci z ustrezno ambulantno obravnavo, tisti z večjimi težavami, pa z dodatno pomočjo v vrtcu lažje napredujejo, velikokrat lahko svoje primanjkljaje povsem omilijo, kar jim omogoča boljši začetek nadaljnjega izobraževanja. Multidisciplinarni tim pred vstopom v osnovno šolo predlaga program vzgoje in izobraževanja ter pomoč v šoli, pri čemer upošteva tudi mnenje vrtca. Če primanjkljaji v predšolskem obdobju niso odpravljeni, starši pred prehodom otroka v osnovno šolo v sodelovanju z vrtcem vložijo zahtevo za začetek postopka usmerjanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, na Zavod Republike Slovenije za šolstvo.